Goran Dragić
Ponedeljek, 26. 10. 2020, 13.15
3 leta, 5 mesecev
PO KONCU SEZONE
Goran Dragić po prstan, a Miami ni edina možnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,67
6
"Če bi bila Bam Adebayo in jaz povsem zdrava, bi bila finalna serija drugačna. Verjamem, da bi lahko Miami premagal LA Lakers," med okrevanjem po poškodbi stopala in počitkom v domači Ljubljani razmišlja Goran Dragić, ki ne skriva, da bi želel ostati v Miamiju in ob kakšni centrski okrepitvi napasti vrh lige NBA. Vseeno pa nadaljevanje kariere na Floridi ni samoumevno.
"Lepo je biti doma. Znova z družino, obenem pa s časom za počitek in rehabilitacijo poškodovanega stopala. Počivam, da bom lahko kmalu znova svež in nared za treninge. Trenutno še vedno čutim bolečino, a je ta manjša," po rekordno dolgi sezoni, ki se je končala z 92-dnevnim "mehurčkom" v Orlandu, kar pomeni, da je opravil natančno toliko testiranj na novi koronaviris, razmišlja Goran Dragić. Ob spletnem pogovoru s slovenskimi novinarji po eni strani ni skrival ponosa zaradi izjemnih individualnih predstav, učinkovitega zlitja z ekipo, v kateri je bil kohezivni člen, in preboja v veliki finale lige NBA. A hkrati ni skrival niti grenkobe ob poškodbi tetive stopalnega loka na prvi tekmi velikega finala proti Los Angeles Lakers.
"Lahko sem ponosen na prehojeno pot, individualno statistiko in osebni uspeh. Priznam, sprva mi ni bilo lahko, ko sem izvedel, da se iz prve peterke selim na klop. A novo vlogo sem odlično izkoristil. Predvsem v Orlandu sem se izvrstno počutil. Vedel sem tudi, da smo konkurenčni, saj smo že v rednem delu najbolje igrali prav proti najboljšim. Ekipa je prišla do uspeha, čeprav bo ostal grenak priokus," pripoveduje 34-letni organizator igre iz Ljubljane, ki je razkril, da je bolečine v peti čutil že v drugem in tretjem krogu končnice proti Milwaukeeju in Bostonu. Vseeno je ob diagnozi, da gre za vnetje, stisnil zobe, a na koncu je prav v prvem dejanju finala prišlo do razpoke na stopalnem loku.
Vsaj sedma tekma
Prikimal je tudi oceni predsednika kluba Pata Rileyja, ki je prepričan o tem, da bi se lahko finalna serija obrnila tudi v drugo smer, če se ne bi poleg Gogija poškodoval še Bam Adebayo. "Če ne bi verjel v to, da je lahko Miami prvak, bi verjetno kovčke spakiral že pred nadaljevanjem sezone v Orlandu. Serija bi bila vsekakor drugačna. Menim, da bi odločala sedma tekma. Verjetno pa se bomo vedno spraševali o tem, kaj bi bilo, če bi bilo," pripoveduje zimzeleni organizator igre, ki je v končnici na 17 tekmah v povprečju dosegal 19,1 točke, 4,1 skoka in 4,4 asistence, a velja dodati, da bi bila ta statistika še lepša, če ne bi prišlo do poškodbe.
Dragić je sicer več kot desetletje čakal na prvo pravo priložnost za naskok na vrh lige NBA. Verjame, da ni bila edina. To je tudi ena od misli, ki ga bo čez dober mesec gnala na tržnici lige NBA, na katero se bo podal kot prost igralec. Zaveda se, da je velika želja Miamija. Tudi sam se na Floridi odlično počuti. Pravi, da je prav Miami Heat moštvo, ki mu je dalo največ. Toda … "Moja želja je, da zaigram za ekipo, ki se bo borila za vrh. Videl bom, kakšne bodo ponudbe. Izbral bom okolje, ki najbolj ustreza meni in moji družini. Je pa v tej zgodbi še veliko negotovosti. Ne ve se niti še, kakšne bodo proračunske kapice," pravi Dragić, ki se zaveda zahtevnosti finančne sestavljanke, ki se je bo moral lotiti Pat Riley.
Miami ostaja na prvem mestu
"Miami bo zame vedno številka ena. Ko gledam nazaj, ne najdem enega razloga za obžalovanje. Tudi zaradi tega bo to ena od glavnih možnosti. A zame je ključno v karieri, da se borim za ta prstan. Ponavljam, videl bom, kje bodo za to boljši pogoji. Kje bom bližje svojim sanjam? Bodo videli," je z rameni skomignil nekdanji slovenski reprezentant, ki bo seveda tehtal tudi med dolžinami in finančnimi težami ponudb. "Želim igrati, telo pa narekuje tempo. Tudi zadnja poškodba na dolgoročnost kariere ne vpliva," pravi koseški zmaj, prepričan o tem, da bi lahko pod severnoameriškimi koši povsem konkurenčno igral tudi še tri ali štiri sezone.
Zdaj je bolj ali manj že jasno, da se bo nova sezona začela med 20. in 25. decembrom ter se po nekoliko skrajšanem rednem delu s "paketnimi tekmami" (gostovanja pri ekipah iz sosednjih območji) ter običajnim sistemom končnice končala na začetku poletja. Posledično to pomeni, da se bo tudi hitreje vrnil v ZDA. "Košarkarji smo profesionalci. Navsezadnje nas klubi dobro plačujejo. Ko bodo rekli, da moramo nazaj, bomo prišli. Tudi sam se bom trudil, da bom dobro pripravljen. Nato pa … Dan za dnem. Bomo videli, kakšna bo sezona. Morda se bo znova končala v 'mehurčku'. Pripravljeni moramo biti na vse," proti sezoni 2020/21 pogleduje Gogi.
Goran Dragić o različnih temah
O finalnih bolečinah …
"Žal sem takoj vedel, da gre za poškodbo, ki je ne bo preprosto premagati. Težki trenutki. Gradiš celotno kariero, prideš do finala, nato pa se ti podre svet. Poskušal sem se sprijazniti. Na to, kar se je zgodilo, nisem imel več vpliva. Zato sem se osredotočil na tisto, na kar sem lahko vplival. To pa je pomoč soigralcem. Boli pa, da ekipi nisem pomagal v boju za prstan."
O življenju v mehurčku …
"Ni bilo lahko. Na srečo smo imeli možnost igranja golfa, bovlinga … Naša ekipa se je povezala. To nas je nato krasilo tudi na terenu. Je pa vsekakor lažje preživeti, če zmaguješ."
O vlogi šestega moža v prvem delu sezone …
"Ko mi je trener Erik Spoelstra povedal, v kakšni vlogi me vidi, sem moral najprej vse skupaj razčistiti v svoji glavi. Uvidel sem, da to ni stopnica nazaj, temveč priložnost, da podaljšam kariero. To sem tudi sprejel in bil še toliko bolj motiviran. Ko mi je nato v končnici namenil mesto v prvi peterki, sem sprva celo nekoliko okleval. Kot igralec s klopi sem se odlično počutil."
O sodelovanju z Jimmyjem Butlerjem …
"Jimmy bo vedno breme prevzel na svoja ramena. Če se v klubu dogaja kaj slabega, bo to prevzel nase. S tem je zaščitil ekipo, sam pa si je nakopal priponko problematičnega igralca. A zdaj vemo, da to v resnici ni. Je odkrit človek, ki ti vedno vse pove v obraz, hkrati pa sprejema kritiko. Zaradi tega sva se odlično povezala. Imava kar nekaj skupnih točk."
O igranju v praznih dvoranah …
"Sprva je bilo nenavadno. Nato pa spoznaš, da igraš v končnici. Vložek je velik. Ko sodnik enkrat vrže žogo, se osredotočiš le na igro."
O možnosti, da se v Miami preseli Giannis Antetokounmpo …
"Govoricam ne gre vedno povsem verjeti. Ne vem, kako uresničljiva je ta možnost. Če bi prišel … Vprašanje je, kako bi se znašel v paru z Butlerjem. Oba namreč potrebujeta žogo v svojih rokah, obenem pa nista najboljša strelca z razdalje. Težko komentiram. Vsekakor pa bi z njim dobili širino."
O vrnitvi domov …
"Zelo čustveno. Veliko objemanja, poljubčkov … Otrokoma niti nisem povedal, kdaj pridem domov. Zato je bil zanju moj prihod šok. Sam pa sem bil presenečen, kako sta v tem obdobju zrasla. Ni preprosto biti toliko časa brez družine, a po zaslugi žene se nekako sprejme. To je moja služba."
O fundaciji Gorana Dragića …
"Rad bi nekaj vrnil okolju, v katerem sem odraščal. Poudarek je na košarkarskem kampu in zunanjih igriščih. V prihodnosti želimo igrišče odpreti še v Mariboru. Želim, da otroci nemoteno igrajo in se imajo lepo."
6