Petek, 12. 12. 2025, 5.52
6 ur, 38 minut
Intervju s profesionalnim kolesarjem Jaijem Hindleyjem
Prvi Avstralec z zmago na Giru o Slovencih, na katere se je vedno lahko zanesel #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,56
Od naše poročevalke z Majorke
Avstralec Jai Hindley in Tadej Pogačar sta se prvič pomerila na dirki Po Sloveniji leta 2018. Že takrat je bil uspešnejši dve leti mlajši Pogačar.
Čeprav prihaja z druge polovice sveta, se pot Jaija Hindleyja – prvega Avstralca z zmago na Dirki po Italiji – na več mestih presenetljivo prepleta s Slovenijo. V prvih letih njegove kariere, ki sta jo zaznamovali skupna zmaga na Dirki po Italiji (2022) in rumena majica na francoskem Touru (2023), so pomemben pečat pustili slovenski strokovnjaki: športni direktor Tomaž Poljanec, trener Miran Kavaš in nutricionist dr. Tim Podlogar. Devetindvajsetletni Avstralec, ki se z ekipo Red Bull - BORA - hansgrohe trenutno pripravlja na Majorki, je o pomenu slovenske podpore iz ozadja spregovoril v intervjuju za Sportal.
29-letni avstralski kolesar Jai Hindley je bil na medijskem dnevu ekipe Red Bull–BORA–hansgrohe na Majorki med bolj zaželenimi sogovorniki. Vodstvo ekipe tudi v prihodnji sezoni nanj resno računa na prvi tritedenski dirki leta – italijanskem Giru, kjer je leta 2022 že slavil skupno zmago, v koronskem letu 2020 pa je po dramatičnem zasuku v kronometru zadnje etape kot nosilec rožnate majice zdrsnil na drugo mesto.
V 10-minutnem intervjuju za Sportal – toliko skromne minutaže so nam novinarjem na predstavitvi ekipe odmerili za posamezni pogovor s kolesarji Red Bulla – smo se osredotočili na njegove povezave s Slovenijo in slovenskimi kolesarskimi strokovnjaki. Spregovoril je tudi o Tadeju Pogačarju, s katerim sta se prvič srečala prav v Sloveniji, na Dirki po Sloveniji leta 2018.
Jai Hindley med pogovorom za Sportal.
INTERVJU: Jai Hindley
Glede na to, da bo najin pogovor objavljen v slovenskem mediju, predlagam, da pogovor začneva s Slovenci, ki so pomembno zaznamovali vašo kariero. Tomaž Poljanec, danes generalni direktor kontinentalne kolesarske ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana, je bil leta 2016 vaš športni direktor v takratni ekipi Attaque Team Gusto, Miran Kavaš vaš trener, dr. Tim Podlogar pa je kot nutricionist pri ekipi BORA - hansgrohe skrbel za vaš prehranski načrt. Kakšne spomine imate na sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki?
Zanimivo, nisem pričakoval tega vprašanja. Pravzaprav je precej zabavno, kako se je vse skupaj začelo.
Leta 2016 sem bil član avstralske kolesarske ekipe Attaque Team Gusto, ki je pozneje postala tajvanska, in ko je v ekipo vstopil Tomaž Poljanec, sem kljub temu, da z ekipo nisem odpeljal veliko dirk, z njim takoj vzpostavil dobro povezavo. Tomaž je bil takrat zelo dober vzor v moji karieri in nekdo, ki sem mu lahko takoj zaupal.
Tomaž Poljanec
Ko sem bil izbran v avstralsko reprezentanco do 23 let, sem bil brez trenerja, zato sem Tomaža vprašal, ali pozna koga, ki bi mi lahko pomagal s treningi. Takoj je rekel: "Seveda, ni problema, poznam nekoga, ki obvlada svoj posel." Nato me je povezal z Miranom Kavašem.
Zanimivo je, da se – čeprav je leta 2017 zame sestavljal program treningov – do danes nisva nikoli srečala v živo. Ko zdaj razmišljam o tem, se mi vse skupaj zdi precej zabavno, lahko pa povem, da sem zelo užival v delu s Tomažem in Miranom.
Ko sem pozneje podpisal profesionalno pogodbo in je moj trener postal nekdo drug, nisva več ohranila stika, še vedno pa sem prek elektronske pošte in sporočil v stikih s Tomažem.
In ko sem prestopil v BORO, sem začel sodelovati še z enim Slovencem, nutricionistom dr. Timom Podlogarjem. Super človek, res sem užival v debatah z njim. Ima ogromno znanja in zelo zanimiv pogled na stvari. Zelo je inteligenten in razgledan, rad sem sodeloval z njim.
VIDEO: Jai Hindley o sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki:
In če ostaneva pri Sloveniji – bili ste tudi na dirki Po Sloveniji …
Res je, leta 2018.
Menda ste imeli velike načrte glede osvojitve bele majice najboljšega mladega kolesarja …
Res je, takšen je bil načrt in spominjam se, da sem res užival na dirki, vse je bilo super organizirano. Od takrat se na dirko nisem vrnil, a imam nanjo zelo lepe spomine.
No, na mojo žalost je na dirki takrat nastopil tudi Tadej Pogačar, Pogi, ki je bil že takrat zelo impresiven. Spomnim se, da je dirkal prav za Tomaževo ekipo (Ljubljana Gusto Xaurum, op. a.) in da se je že takrat videlo, da gre za izjemno nadarjenega kolesarja. Takrat je osvojil belo majico – mislim, da v zadnji etapi. Noro.
Pogačar je leta 2018 na dirki Po Sloveniji osvojil skupno 4. mesto in belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Vi ste bili v tej razvrstitvi tretji …
Da, mogoče. Spomnim se, da se nisem prav izkazal, ampak Tadej je bil že takrat izjemno močan.
Kako danes gledate nanj? Je še vedno tak kot na začetku?
Mislim, da je eden najboljših, če ne celo najboljši kolesar vseh časov. To je nekaj neverjetnega in tega ne smemo podcenjevati. Morda so ljudje danes preveč vajeni tega, kar počne, a dejstvo je, da so njegove predstave izjemne.
Ko ste me vprašali, ali je tak kot na začetku kariere – ne vem, ker ga v resnici ne poznam zelo dobro. Nikoli nisva bila moštvena kolega in nisva imela veliko stika. Rekel pa bi, da je zelo prijazen in prizemljen človek, še posebej z ozirom na to, kaj vse počne na kolesu. To, da je najboljši kolesar na svetu in da ob tem ostane tak kot prej, ni nepomemben podatek.
Ekipa, za katero ste dirkali leta 2016, je danes prerasla v ekipo Pogi Team Gusto Ljubljana in je slovenska. Ste bili kdaj blizu temu, da bi tekmovali za slovensko ekipo? Leta 2016 ste bili sotekmovalec rojaka Benjamina Hilla in Timotheya Guya, ki sta ostala v ekipi in bila dve leti pozneje moštvena kolega Pogačarja, ko je ta prestopil v kategorijo mlajših članov.
Z menedžerjem sem takrat imel dogovor, da imam v primeru, da dobim priložnost za prestop v avstralsko ekipo, proste roke za menjavo ekipe. V praksi je to pomenilo, da sem bil uradno registriran pri Gustu, sem pa takrat že več mesecev dirkal za avstralsko reprezentanco, ki je bila pravzaprav neuradno razvojna ekipa današnje ekipe Jayco. To je bilo leta 2016 in 2017. Pri Gustu sem bil samo leta 2016, leta 2017 pa sem prestopil v Sunweb – in takrat me je treniral Miran.
Preseliva se za trenutek še v sedanjost ... V ekipi so se odločili, da vas prihodnjo sezono skupaj z Giuliem Pellizzarijem in Aleksandrom Vlasovom pošljejo na Giro. Tam ste že zmagali, verjetno imate na Giro posebne spomine?
Da, mislim, da je to moja najljubša dirka in zagotovo najlepši Grand Tour. Vedno se rad vračam na Giro.
Z Girom je povezan tudi poseben prehranski načrt prej omenjenega dr. Podlogarja, ki vam ga je predpisal za 20. etapo s ciljem na Marmoladi, na kateri ste "zacementirali" svojo zmago. Se spomnite?
Da (smeh, op. p.). Če se prav spominjam, je bil njegov načrt: ogljikovi hidrati, ogljikovi hidrati in še enkrat ogljikovi hidrati. To je njegova ključna beseda, ki jo je kar naprej ponavljal.
V intervjuju za Sportal je povedal, da ste takrat med etapo zaužili kar 1,3 kilograma … Kar konkreten zalogaj.
Ne vem točno, sliši pa se mi dokaj znano (smeh). Vem, da smo ogromno jedli – in to počnemo še danes. Tim je velik oboževalec ogljikovih hidratov.
Dr. Tim Podlogar, odlomek iz interjuja za Sportal
Da, z mojega vidika je bil Giro 2022 res nepozaben, še posebno zadnji trije dnevi. Spomnim se, kako sem se ukvarjal s tem, da bi kar najbolje poskrbel za to, da bi Jai Hindley imel dovolj energije, da stvari na dirki izpelje tako, kot si je zamislil.
Takrat sem analiziral javno dostopne podatke o Chrisu Froomu z Gira 2018, iz etape, v kateri je napadel 80 kilometrov pred ciljem. Želel sem, da naredimo podoben, če ne celo boljši prehranski načrt, kot so ga takrat sestavili pri ekipi Sky. Preračunaval sem in preračunaval ter prišel do številke, ki je po tistem Giru še pri nobenem kolesarju nisem presegel. S tem mislim na število ogljikovih hidratov, ki jih je Jai tisti dan (20. etapa Gira) zaužil.
Po mojih izračunih smo bili na 21 gramih na kilogram telesne mase. Za Jaija je bilo to 1,3 kilograma. Jai je moje napotke takrat v celoti upošteval, nobenih vprašanj ni bilo. Naj povem še to, da sem delal na daljavo, da me Jai takrat še nikoli v življenju ni videl, zato je bilo vse skupaj kar nekoliko čudno in nenavadno. Zame je bil to prvi Grand Tour in bili smo v položaju, da lahko zmagamo, kar na koncu tudi smo, in seveda tega ne bom nikoli pozabil.
Kako ste sicer zadovoljni z razvojem vaše kolesarske poti? Bili so vzponi in padci, pravi in simbolni – od zmage na Giru 2022 do izgube rožnate majice v zadnji etapi Gira 2020, rumene majice na Touru ...
Res je, bilo je veliko vzponov in padcev. Mislim, da je to nekaj, kar doživljamo vsi vrhunski športniki.
Seveda bi lahko imel več rezultatov, lepo bi bilo imeti več zmag, a kakorkoli – mislim, da sem lahko z doseženim več kot zadovoljen. Vstopam v osmo ali deveto sezono, življenje gre zelo hitro in še vedno sem zelo motiviran ter komaj čakam začetek sezone.
Leta 2022 je Hindley zmagal na Dirki po Italiji.
Leta 2023 je po pobegu v 5. etapi Toura od Pauja do Larunsa za en dan oblekel rumeno majico.
Kdo vam v težkih trenutkih najbolj stoji ob strani? Na koga lahko vedno računate?
Zagotovo je to moja žena – vedno je tukaj, da me spodbuja, ko stvari ne gredo tako, kot bi si želel. To je oseba, ki me vedno podpira in motivira. In seveda moja starša, ki živita v Avstraliji.
Preberite še:
