Nedelja, 2. 10. 2022, 4.00
1 leto, 10 mesecev
Skok v športno preteklost
Najbolj tragična zgodba mavrične majice svetovnega prvaka #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
1
Belgijski kolesar Jean-Pierre Monseré je 16. avgusta 1970 postal svetovni pravk v cestni vožnji in oblekel mavrično majico svetovnega prvaka, 15. marca prihodnje leto pa umrl pod kolesi neprevidnega voznika.
Natanko teden dni po zmagi belgijskega superzvezdnika Remca Evenepoela na cestni dirki za svetovno prvenstvo, ki mu je za leto dni prinesla lastništvo mavrične majice, obujamo spomin na enega od lastnikov tega prestižnega kosa kolesarskega oblačila s tragično zgodbo. Jean-Pierre Monseré, prav tako belgijski kolesar, je mavrično majico osvojil leta 1970, z 21 leti, žal pa je čez manj kot leto dni v njej tudi umrl. A to ni edina tragedija v družini Monseré.
Jean-Pierre Monseré in njegov sin Giovanni. Oba sta umrla v mavrični majici.
Ko je pred natanko tednom dni 22-letni belgijski kolesarski superzvezdnik Remco Evenepoel v avstralskem Wollongongu zmagal na cestni dirki svetovnega prvenstva in oblekel mavrično majico svetovnega prvaka, so na površje spet priplavale zgodbe o prekletstvu mavrične majice.
Ali je ta res prekleta ali pa je preprosto preveč vpadljiva, kar njenemu nosilcu prinese ogromno medijske in vsesplošne pozornosti, je stvar subjektivnega pogleda, zagotovo pa se zgodba za Jean-Pierra Monseréja, svetovnega prvaka leta 1970, ni dobro končala.
Flandrija – raj za kolesarje
A začnimo na začetku. Jean-Pierre Monseré se je rodil 8. septembra 1948 v kraju Roeselare v Belgiji. Dve leti in pol za Eddyjem Merckxom, s katerim sta bila pozneje velika kolesarska tekmeca.
Odraščal je v zahodnem delu belgijske Flandrije, kjer je bilo kolesarstvo najbolj oboževan šport. Starši so ga najprej silili v nogomet, a v klubu nad njim niso bili preveč navdušeni. Tako je raje vztrajal na kolesu in že pri 13 letih začel opozarjati nase. Bil je izjemno discipliniran in lačen zmag.
1968 – nepričakovana olimpijska priložnost
Leta 1968 je kot član belgijske reprezentance dobil priložnost za nastop na olimpijskih igrah v Mehiki, kjer naj bi vozil kot pomočnik kapetana Rogerja De Vlaemincka. Ko je ta na treningu grdo padel, je Monseré kar naenkrat dobil proste roke, da dirka za svoj rezultat. Na trasi se je odlično znašel in zasedel šesto mesto.
Plodno leto 1969
Leto pozneje, pri 20 letih, je na svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje na Češkem osvojil 2. mesto, 1. septembra 1969 pa podpisal pogodbo z belgijsko profesionalno kolesarsko ekipo Flandria in postal poklicni kolesar.
Sledili so pestri tedni. Osmega septembra 1969 je praznoval 21. rojstni dan, polnoletnost v mednarodnih merilih, nekaj dni pozneje je na dirki Koekelare slavil svojo prvo poklicno zmago in 11. oktobra po diskvalifikaciji Gerbena Kaerstensa zaradi uporabe prepovedanih sredstev dobil še dirko po Lombardiji, zadnji kolesarski spomenik sezone. Vse to v zgolj šestih tednih.
A vse to je bilo za Monseréja šele ogrevanje. Leto pozneje, leta 1970, je postal belgijski prvak na stezi v disciplini omnium, bil je šesti na Dirki po Flandriji, osmi na dirki Gent-Wevelgem in Valonski puščici ter deseti na dirki Pariz–Roubaix.
Na zadnjih treh je bil zmagovalec isti, in sicer Eddy Merckx, ki pa se ni izkazal na dirki, kjer je bilo to najbolj pomembno, na svetovnem prvenstvu v Leicestru v Angliji. Pritoževal se je nad traso, češ, da je prelahka, na koncu pa na dirki za mavrično majico zasedel zase skromno 29. mesto.
Svetovni prvak Jean-Pierre Monseré v družbi Danca Leifa Mortensena na drugem mestu in Italijana Feliceja Gimondija na tretjem mestu.
A pridevnik skromen ni bil nikoli primeren za osrednjega junaka naše rubrike Skok v športno preteklost. Jean-Pierre Monseré je 16. avgusta 1970 na 270 kilometrov dolgi cestni dirki (ravninska trasa z 18 krogi) po napadu dva kilometra pred ciljem osvojil naslov svetovnega prvaka.
Z 21 leti (do 22. rojstnega dne so mu manjkali trije tedni) je postal drugi najmlajši kolesar, ki mu je uspel tak podvig. Mlajši je bil le njegov rojak Karel Kaers, ki je leta 1934 naslov svetovnega prvaka osvojil pri 20 letih.
Izjemno je bil pripravljen tudi prihodnjo sezono, ko je postal belgijski prvak še v disciplini madison.
A sreča žal ni trajala dolgo.
Usodna nesreča
Njegova cvetoča kariera in uspešno življenje – bil je poročen in imel je dve leti starega sina – sta se končala 15. marca 1971, ko ga je med enodnevno kolesarsko dirko Grote Jaarmarktprijs v kraju Retie v Belgiji, kjer je v ospredju vozil v mavrični majici svetovnega prvaka, zbil voznik avtomobila. Nesrečnik se je nenadoma znašel na trasi in ni vedel, da tam poteka kolesarska dirka.
Nesrečo je povzročil voznik, ki je zapeljal na traso kolesarske dirke. Vir fotografije: Cyclinghistorybyfbs.blogspot.com
Monseré, ki je bil del 15-članske ubežne skupine, je umrl na kraju trčenja z avtom, v njegov spomin pa danes tam stoji križ. Umrl je sedem mesecev po največjem uspehu kariere, zmagi na svetovnem prvenstvu.
Spominski križ stoji na kraju, kjer je Monseré umrl.
Dogajanje tragičnega dne je v knjigi z naslovom Genij, Jean-Pierre Monseré skrbno popisal avtor Chris Sidwells. Zaobjel je tudi zadnji dan življenja kolesarja, ki bi po mnenju številnih lahko prerasel tudi velikega rojaka Merckxa, ta je bil med številnimi pogrebci na slovesu od mnogo prezgodaj umrlega športnika.
"V soboto (na dirki Omloop van het Zuidwesten) je bil Monseré drugi, tik za svojim tesnim prijateljem in sorodno dušo Rogerjem de Vlaeminckom, naslednji dan je bil (na dirki Circuit des XI Villes) deveti.
Samo še ena dirka v majhni vasi Retie blizu Antwerpa ga je čakala in bil bi na poti proti Milanu (kjer je želel nastopiti na dirki Milano–Sanremo, op. a.).
Monseré si je želel nastopiti na lokalni dirki v kraju Retie zato, ker je tam zmagal prvič, odkar je nosil mavrično majico svetovnega prvaka. Sentimentalna misel, ki najbolje izraža darežljivo naravo vzhodnega Flandrijca. Skozi vso dirko je vozil v ospredju, navijačem na ogled. Nato se je zgodila katastrofa," je zapisal Sidwells.
Dirko Milano–Sanremo, na katero se je pripravljal Monseré, je nekaj dni pozneje osvojil Merckx, šopek rož, ki jih je dobil ob zmagi v Sanremu, pa pozneje položil na Monseréjevo krsto.
Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi.
Smrt očeta med proslavljanjem sinovega uspeha
Na pogrebu se mu je poklonil tudi veliki tekmec Eddy Merckx.
Žal to ni bila ne prva ne zadnja katastrofa, ki je udarila družino Monseré.
Jean-Pierrov oče je umrl med proslavljanjem sinove mavrične majice. Kljub temu, da so mu zdravniki prepovedali uživanje alkohola, saj naj bi ta poslabšal njegove težave s srcem, se je tisti večer vseeno prekršil in to plačal s svojim življenjem.
A žal se tragična zgodba družine Monseré niti s tem ne konča.
Tudi sedemletni sin končal pod kolesi
Pet let po očetovi smrti, 16. julija 1976, je pod kolesi avtomobila umrl tudi sin Giovanni, ta je imel ob očetovi smrti komaj dve leti.
Tudi on je umrl v nesreči, medtem ko je v mini mavrični majici vozil kolo, ki mu ga je za prvo obhajilo podaril legendarni belgijski kolesar Freddy Maertens, dvakratni svetovni prvak, da bi ga spominjalo na očeta.
Nesreča se je zgodila v času Dirke po Franciji, ko je Maertens nizal etapne zmage in vozil v zeleni majici najboljšega po točkah. Ker je bilo do konca dirke samo še nekaj dni, mu nihče ni želel sporočiti novice o tragediji, saj so vedeli, da bo sicer dirko nemudoma zapustil. Za tragedijo je izvedel šele zadnji dan dirke in bil je pretresen.
Zmagovalec Dirke po Španiji in Pariz–Nica leta 1977 in lastnik 15 etapnih zmag na francoskem Touru si nikoli ni zares opomogel od nesreče, vse življenje se je počutil krivega zaradi nakupa kolesa.
Ko je pozneje leta 1976 in 1981 osvojil naslov svetovnega prvaka, je oba naslova posvetil Monsereju in njegovemu sinu Giovanniju.
Spominska dirka za kolesarja, ki bi lahko postal velikan
V spomin na pokojnega Monseréja v Belgiji vse od leta 2012 v septembru organizirajo spominsko kolesarsko krožno dirko za Veliko nagrado Jean-Pierra Monseréja (The Grote Prijs Jean-Pierre Monseré), ki se vedno lahko pohvali z izjemno udeležbo.
Predlani je na dirki zmagal Belgijec Tim Merlier, takrat še član ekipe Alpecin-Fenix, predlani pa je slavil aktualni evropski prvak Fabio Jakobsen (Deceuninck–Quick-Step).
Jean-Pierre je bil izjemen kolesar, zanimiv kot osebnost in rojen zabavljač. Žal je izkoristil le del svojega potenciala. Njegove medalje so danes na ogled v belgijskem nacionalnem muzeju kolesarstva v kraju Roeselare, prav tam, kjer se je Monseré rodil.
Preberite še:
1