Kolesarstvo se ni začelo z Rogličem in Pogačarjem

Sportal Znana okvirna trasa dirke po Sloveniji, pri Tadeju Pogačarju še vprašaj

Okrogla miza ob 30-letnici dirke Po Sloveniji se je v torek začela z zamudo. Razumljivo, saj so vsi počakali na zaključek druge etape na Dirki po Kataloniji, na kateri je nekdanji član Adrie Mobil Primož Roglič osvojil drugo mesto v ciljnem šprintu na Vallter.

Prav dirka Po Sloveniji je eden od trdnih temeljev, da se je slovensko kolesarstvo razvijalo v pravo smer in da imamo zdaj vrhunske kolesarje, ki blestijo na največjih dirkah na svetu. Da imamo Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ki zmagujeta na tritedenskih dirkah, pobirata medalje na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih ... Oba sta po dvakrat v karieri osvojila tudi največjo slovensko kolesarsko dirko.

Jože Majes je prvi organiziral dirko Po Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar

Prvo dirko so organizirali maja 1993, imela je osem etap, potekala pa je v čast novi državi Sloveniji. Izvedba dirke pa ni bila samoumevna, kar je dobro orisal Boris Lozej, član prvega organizacijskega odbora: "Začetki niso bili preveč obetavni. Rog, Sava, malce Celja, tudi Ptuj in takratni kolektiv Krke z Jožetom Majesom na čelu so prišli na predsedstvo zveze z idejo o dirki, ki bi nadomestila dirko Alpe-Adria. Nekateri so zelo ostro nasprotovali, včasih tudi samo zato, ker niso želeli, da bi bilo Novo mesto prvo. Po več sejah smo na Otočcu vendarle sprejeli kompromis in kolesarska zveza kot nosilka licence dirke je dala zeleno luč. In Majes je izpeljal prvo dirko."

Sportal Remco Evenepoel zapretil Primožu Rogliču: Pričakujem oster boj za zmago

Dva dni pred dirko z dekletom hodil po Trstu, nato osvojil dirko

Prvi zmagovalec dirke je postal Boris Premužič, ki takrat ni veljal za osrednjega favorita za skupno zmago, na koncu pa v velikem slogu pokoril tekmece. "Trideset let je že minilo. Tega, kar bom povedal zdaj, nisem še nikomur. Moje tedanje dekle je imelo maturantski ples. Dva dni pred dirko sem ves dan hodil po Trstu. Prvo etapo sem imel takšne krče, da vam ne znam povedati. Samo bog ve, zakaj sem zmagal na dirki. Komaj sem preživel. Nikoli več nisem pred dirko hodil po Trstu," se je zasmejal Premužič, ki je moral v kraljevski etapi tako kot preostali kolesarji čez legendarni Vršič: "Domača dirka je bila maksimalna motivacija. Vsi smo se pripravljali. Cilj številka ena je bila. Vsi smo čakali le na dirko. Rumena majica najboljšega mi veliko pomeni. Ne zato, ker sem bil prvi zmagovalec, ampak zato, ker je na vsaki dirki težko zmagati. Zmagati v naši novi državi pa je bil nasploh poseben trenutek."

Srečko Glivar je bil na uvodni dirki najhitrejši na Vršič, vendar je sledil še spust do Kranjske Gore. Foto: Vid Ponikvar

A na Vršič ni prišel prvi. Če bi bil cilj na vrhu, bi bil zmagovalec Srečko Glivar: "Bal sem se, da me boste enkrat vprašali, ali mi je kaj žal, da cilj ni bil na Vršiču. Takšna je bila trasa. Med vožnjo v dolino sem si govoril le, da ne smem pasti. Za mano je bil tako ali tako Štangelj, da bi vse rešil. Na koncu ga ni bilo. Zgodilo se je, kar se je. Večkrat sem že moral razlagati o prvi dirki, ki mi je ostala v najlepšem spominu. Na prvi rezultat sem ponosen kot Pogačar na lanski Tour de France. Kar se je dogajalo, se je."

Majes je bil torej tisti, ki je prvi pognal kolesje dirke Po Sloveniji. Roglič tako ni bil prvi Zasavec, ki je bil v središču pozornosti na slovenski dirki: "Dejali smo, da bomo naredili nekaj novega. Da bosta štart in cilj v Novem mestu. Eden od mojih prvih kolesarjev je bil Bogdan Fink, ki je zdaj na čelu tehničnega dela. Vesel sem, da dirka po 30 letih še živi. Ponosen sem na to."

"Vsi ti uspehi, ti tekmovalci, ki jih danes gledamo, so se zgodili, ker so imeli možnost nastopati na domači dirki"

Pred Finkom je bil na čelu dirke še Mirko Fifolt in oba sta zaslužna za to, da se voz, ki ga je pognal Majes, pelje še naprej. Dirka Po Sloveniji ima vse večjo veljavo. Časovno je dobro umeščena, saj jo nekatere najboljše ekipe World Toura jemljejo kot pripravo za sloviti Tour de France. A vse ni šlo gladko, se spominja Fink: "Takrat so bili čudni, turbulentni časi. Takratni predsednik Kolesarske zveze Slovenije Aleš Čerin je potegnil pravo potezo. Ukazal nam je, naj naredimo dirko, on pa nam bo pomagal. Iztisnili smo svoj maksimum in dirka je spet stekla. Leta 2005 je bil prvi mejnik, ko je bila nova kvalifikacija dirke. Dirka je prišla v prvo kategorijo. Še en mejnik je bil istega leta. Dirko smo z maja prestavili na junij in šli s šestih dni dirkanja na štiri. Naš vzor je bila dirka Giro del Trentino. Na ta način bi lahko dobili vrhunske kolesarje. Že leta 2006 so tako prišli kolesarji Liquigasa, Lampreja …"

Primož Čerin je izpostavil vrednost dirke Po Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar

Slovenski zvezdnik Tadej Pogačar si je prav dirko Po Sloveniji v zadnjih letih vzel kot pripravo na sloviti Tour de France, ki ga je v karieri osvojil že dvakrat. Tudi letos ima v načrtu, da bo med 14. in 18. junijem kolesaril po slovenskih cestah, vendar bo treba na stoodstotno potrditev njegove udeležbe še nekoliko počakati.

Primož Čerin je bil v 80. letih prejšnjega stoletja eden prvih Slovencev, ki je svoje poslanstvo nadgrajeval v tujini. Lahko se pohvali, da je bil prvi Slovenec, ki je končal sloviti Tour de France. Izpostavil je, kakšno veljavo je imela dirka že ob svojem štartu in kaj je pomenila za napredek slovenskega kolesarstva: "Predhodnica Alpe-Adria je bila lepa dirka. Za tekmovalce je bilo takrat najpomembneje, da imajo možnost tekmovati na domačih tleh in v zelo močni tuji konkurenci. Mednarodne dirke so bile vedno velik izziv za Slovence. Na srečo se je nadaljevalo z dirko Po Sloveniji. Vsi ti uspehi, ti tekmovalci, ki jih danes gledamo, so se zgodili, ker so imeli možnost nastopati na domači dirki. Na domači dirki najlažje poraziš tujca. Tu narediš odločilen korak naprej, da se lahko tudi v tujini kosaš z vsemi."

"Na rivalstvu rastejo uspehi. Če nimamo Rogliča, nimamo Pogačarja."

Prav od Čerina se je učil tudi Martin Hvastija, ki je v kolesarstvo vpet v različnih funkcijah. "Kolesarstvo se ni začelo z Rogličem in Pogačarjem. Ob Čerinu in Vinku Polončiču sta se v tujini preizkusila še Jure Pavlič in Valter Bonča. Potem je prišla moja generacija. Tudi zaradi dirke Po Sloveniji smo prišli v tujino. Takrat je bilo rivalstvo med tremi, štirimi slovenskimi klubi. Na rivalstvu rastejo uspehi. Če nimamo Rogliča, nimamo Pogačarja. Za začetek je bil prolog v Novem mestu, zmagal je Gorazd Štangelj. Sam sem oblekel rumeno majico v Ljubljani in jo nosil dva dni. Izgubil sem jo na vzponu na Vršič. Pretežak sem bil (smeh, op. a.). Zelo lepi spomini. Dejansko je bila dirka odskočna deska za mlade, da smo si utirali pot naprej."

Foto: Vid Ponikvar

Štangelj je bil blizu zmagi tudi leta 1998. Če je bil pet let prej tretji, je bil takrat drugi z vsega sekundo zaostanka za zmagovalcem Brankom Filipom. To je bila najmanjša razlika med zmagovalcem in drugim na slovenski pentlji.

Rivalstvo med slovenskimi klubi je bilo prav tako pomembno za razvoj slovenskega kolesarstva, je poudaril Štangelj, ki je po bogati kolesarki poti še vedno vpet v ta športu, saj v Bahrain Victorious deluje kot športni direktor: "Rivalstvo je bilo vedno prisotno. S tem smo napredovali. Ko je prišla dirka Po Sloveniji, je bila zagotovo največji dogodek v Sloveniji, čeprav tega morda nismo hoteli priznati. Pred dirko smo odhajali na priprave. Če uspeha ni bilo, je bilo razočaranje veliko. Posledica je bilo napredovanje, kakovost je v Sloveniji rasla. Ko so prihajale tuje ekipe, Slovenija ni bila kolesarsko razvita. Od njih smo se učili. Brez dirke ne bi bilo napredka, tudi ne napredovanja čez mejo. Na prvi dirki sem bil star 20 let. Ravno pravi čas smo se lahko pomerili z malce širšim kolesarskim svetom. Da nismo dirkali le proti kolesarjem Roga in Save. Zdaj prihajam na dirko v drugačni vlogi. Poskušamo pripeljati čim boljšo ekipo, ker si dirka to zasluži. Če že pridemo, pridemo, da kaj vzamemo. Brez kakovosti se to na dirki Po Sloveniji ne da. Zelo malo prostora je za nepripravljene tekmovalce."

Leta 2024 jubilej

Dirka po Sloveniji bo letos doživela 29. izvedbo, za 30. pa se pripravlja nekaj posebnega. Predsednica organizacijskega odbora Mojca Novak je dala vedeti, da dirka veliko vrača tudi državi. Zlasti zadnja leta, ko se dogajanje na trasah prenaša na mednarodni športni televiziji Eurosport: "Lani, ko smo končali dirko, smo že naslednji teden načrtovali, kam bomo šli v letošnji izvedbi. Verjamem, da bo zanimiva. Za 30. dirko načrtujemo jubilej, tudi kot zahvalo in spomin. Dogodek je prerasel športne okvire, čeprav gre za kolesarski dogodek. Prerasel je okvire in je velika promocija Slovenije. Prenos na Eurosportu in pomoč Slovenske turistične organizacije sta zelo pomembna. Prenos na Eurosportu je dirko ponesel v več kot 100 držav po vsem svetu. Dirko si ogleda več kot deset milijonov gledalcev. Od leta 2017 ima takšne razsežnosti, da se jih kot organizatorji morda sploh ne zavedamo. Verjamem, da bo tudi v prihodnje tako."

Martin Hvastija, Mojca Novak in Bogdan Fink so povedali, kaj pomeni dirka v svetu kolesarstva. Fink je tisti, ki vozi vlak naprej. Foto: Vid Ponikvar

Proračun za dirko Po Sloveniji znaša več kot milijon evrov, v prihodnje pa se bo dirka znašla pred novim izzivom. V junijskem času sta že Dirka po Švici in Kriterij po Dofineji, zdaj pa na vrata vse bolj trka Dirka po Belgiji. Na vprašenje, ali bo naša dirka obdržala termin, je Fink odgovoril: "Leta 2005, ko smo dosegli preboj, ni nihče iz organizacijskega odbora razmišljal, da smo sposobni iti tako daleč. V tem terminu je gneča, kar zadeva velike dirke. Nekateri se pripravljajo na Tour de France, nekateri rešujejo sezone, spet drugi se pripravljajo na državna prvenstva. Morda je to težava, a po drugi strani je kolesarska dirka najbolj zelena junija, to pa gre skupaj z našim sloganom Fight for green in našo zelo majico za najboljšega kolesarja. Ni lepšega termina za turistično izkaznico naše države. Za to si tudi prizadevamo. Dirka je okno v svet."