Četrtek, 31. 10. 2019, 19.00
5 let
top 10
Ko en šport ni dovolj: z nogometnih zelenic na led, med bencinske hlape, v boks #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
Petr Čech se je z nogometnih zelenic preselil na led, na katerem se udejstvuje na amaterski ravni.
Sredi oktobra je nekdanji nogometni vratar Petr Čech, ki je maja napovedal konec bogate nogometne igralske kariere, napovedal, da bo uresničil otroške sanje in se preizkusil kot hokejski vratar. Čeh, ki mu je v vratih Guildford Phoenix (igra v četrtokakovostni ligi britanskega hokeja) uspel odličen hokejski debi, še zdaleč ni edini, ki se je zapisal tako nogometnim zelenicam kot še eni športni panogi. V tokratni rubriki top10 smo izbrali nekaj imen, ki so združila nogomet in še en šport. Nekaterim je uspelo v obeh disciplinah.
Lev Ivanovič Jašin
Za ravno obratno zaporedje športov kot Čech, ki se v hokeju sicer udejstvuje amatersko, se je odločila sovjetska in svetovna nogometna legenda Lev Ivanovič Jašin, ki je blestel tako v nogometu kot hokeju pa tudi bandyju na ledu.
Moskovčan, še danes velja za enega od najboljših nogometnih vratarjev vseh časov, se kot nogometaš lahko pohvali z naslovom olimpijskega prvaka (Melbourne 1956) in evropskega prvaka, ki ga je s Sovjetsko zvezo osvojil leta 1960, ko je prvenstvo stare celine gostila Francija.
Lev Jašin ni blestel le med vratnicama na nogometnih zelenicah, na katerih je zaustavil več kot 150 11-metrovk, izkazal se je tudi v hokeju in bandyju.
V klubskem nogometu je Črni panter, kot se ga je prijel vzdevek, igral za moskovski Dinamo in z njim osvojil sovjetsko prvenstvo v letih 1954, 1955, 1957, 1959, 1963.
Na več kot tretjini od 812 nogometnih tekem je mrežo ohranil nedotaknjeno, ubranil pa kar 151 enajstmetrovk. Še preden se je povsem posvetil branjenju na nogometnih tekmah, je stal med hokejskima vratnicama. Pomagal je moskovskemu Dinamu, s katerim je leta 1953 osvojil pokalno lovoriko, a leto pozneje opustil misel na hokej in se posvetil nogometu.
Vsevolod Bobrov
Nogometu in hokeju se je zapisal še en športnik nekdanje Sovjetske zveze Vsevolod Bobrov, ki pa je globlji pečat pustil na ledeni ploskvi.
Kot nogometaš je igral za tri moskovske klube, CDKA, VVS in Spartak, s sovjetsko nogometno reprezentanco pa nastopil tudi na poletnih olimpijskih igrah.
On 1/12/1922 Soviet athlete who excelled in football, bandy & ice hockey Vsevolod #Bobrov was born. Being one of the best Russians ever in each of these sports he represented #USSR both in Summer & Winter Olympics winning gold medal w/ Soviet national hockey team in 1956 pic.twitter.com/8WBz5qTBJJ
— Russia in RSA 🇷🇺 (@EmbassyofRussia) December 1, 2017
Kot hokejist je nosil drese klubov CSKA in VVS iz Moskve ter leta 1956 v Cortini d'Ampezzo postal olimpijski hokejski prvak.
Fabien Barthez
Prva športna ljubezen slovitega Francoza Fabiena Bartheza je bil nogomet, ki se mu je zapisal kot vratar. Klubsko kariero je preživel v dresih Toulousa, Marseillea, Monaca, Manchester Uniteda in Nantesa, z Marseillom je leta 1993 osvojil ligo prvakov, večkrat se je veselil naslovov francoskega in angleškega prvaka. Bogata je tudi njegova reprezentančna kariera, pohvali se lahko tako z naslovom svetovnega (1998) kot evropskega prvaka (2000). Leta 2006, po tem ko je z galskimi petelini v finalu svetovnega prvenstva klonil proti Italiji, je končal reprezentančno nogometno pot, leto pozneje še klubsko.
Fabien Barthez se je po vseh nogometnih lovorikah preselil ...
Po nogometu se je posvetil motošportu. Leta 2013 je postal francoski prvak v razredu GT, kjer je vozil dirkaško različico ferrarija 458 italia in skupaj s sotekmovalci dobil štiri dirke. Leto pozneje je uspešno končal 24-urno dirko v Le-Mansu, z ekipo Sofre je v ferrariju 458 končal na 29. mestu.
... v svet bencinskih hlapov.
V dirkanje se je po nogometni karieri odpravil še en čuvaj mreže, še en zmagovalec lige prvakov, Poljak Jerzy Dudek, eden od junakov Liverpoolovega pohoda na evropski klubski prestol leta 2005, ki je zaljubljenec v karting.
Bencinski hlapi so navdušili še enega od nekdanjega nogometnega vratarja, Santiaga Cañizaresa, ki je na relijih prvič tekmoval leta 2010. Prehod v drugo športno ljubezen se zanj ni vselej končal najbolj srečno. Leta 2016 je na reliju Sierra Morena doživel nesrečo, zletel s proge, a jo odnesel brez resnih poškodb. Trk ga ni ustavil, leto zatem je na reliju Rally de la Cerámica dočakal prvo profesionalno zmago v reliju.
Nesreča Santiaga Canizaresa:
Z nogometom in dirkanjem je povezan tudi zdajšnji trener Marseilla André Villas-Boas, ki sicer nikoli ni deloval kot profesionalni nogometaš. Portugalski nogometni strateg je lani uresničil dolgoletno željo in se odpravil na reli Dakar, ki pa mu ne bo ostal v najlepšem spominu. V četrti etapi sta imela s sovoznikom Rubenom Fario nesrečo, zaletela sta se v peščeno sipino in predčasno končala izkušnjo na Dakarju.
Adam Gemili
Zanimivo športno pot je prehodil oziroma pretekel, pravzaprav jo še teče, Britanec iranskih in maroških korenin Adam Gemili. Kot mladenič je sanjal, da bo postal profesionalni nogometaš. Pri osmih letih se je priključil Chelseaju, v klubu vztrajal sedem let in se nato preselil v mladinsko ekipo Readinga.
Adam Gemili je kot deček sanjal, da bi postal nogometni zvezdnik, a se je nato posvetil atletiki in postal svetovni prvak.
Leta 2010 se je pridružil moštvu Dagenham and Redbridge, ki je nastopalo v tretjekakovostnem razredu angleškega klubskega nogometa, leto pozneje pa kot posojeni nogometaš Thurrocku v Isthmian League, ki združuje večinoma polprofesionalne klube, vknjižil 12 tekem.
Leta 2012 je nogometne čevlje obesil na klin in se posvetil atletiki, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Leta 2014 je postal evropski prvak na 200 metrov in v štafeti 4x100 metrov, s štafeto je leta 2017 stopil na svetovni atletski tron. Na pred tedni končanem SP je s štafeto osvojil naslov svetovnega podprvaka in postavil evropski rekord.
Več iz rubrike top 10
Usain Bolt
Jamajško strelo Usaina Bolta si bodo ljubitelji športa zapomnili po dosežkih z atletskih stez. Na teh je navduševal do avgusta 2017, ko se je po svetovnem prvenstvu v Londonu upokojil. V njegovi beri odličij je med drugim osem zlatih olimpijskih kolajn, Jamajčan pa drži tudi svetovna rekorda na 100 in 200 metrov.
Usain Bolt se je v športno zgodovino zapisal kot osemkratni atletski olimpijski prvak.
Potem ko je pomahal atletiki v slovo, je hitro našel novo športno ljubezen, ki pa ni trajala tako dolgo kot atletska, predvsem pa ni bila tako uspešna. Bolt se je podal v nogometne vode, s katerimi se je spogledoval že med atletsko kariero. Na treningih se je pridružil več nogometnim klubom, tudi Borussii Dortmund.
V nogometu ni vztrajal dolgo.
Jeseni leta 2018 je nekaj pripravljalnih tekem odigral v dresu avstralskega kluba Central Coast Mariners, a zaradi Boltovih finančnih zahtev na koncu do dogovora o pogodbi ni bilo. Zavrnil je tudi ponudbo malteškega kluba Valletta, januarja pa sporočil, da je nad nogometom dokončno obupal in da se podaja v poslovne vode.
Paolo Maldini
Še hitreje kot Bolt je drugo športno kariero končal nekdanji zvezdnik nogometa Paolo Maldini, legendarni igralec Milana, ki mu je bil privržen vso kariero in je z njim osvojil vse, kar je bilo mogoče. Med drugim je z rossoneri sedemkrat postal italijanski prvak, petkrat pa osvojil takratno ligo oziroma pokal prvakov.
Paolo Maldini
Dolgoletni kapetan italijanske reprezentance, ki se je nogometno upokojil leta 2009 pri 41 letih, se je po nogometu za kratek čas posvetil še tenisu in leta 2017 nastopil v dvojicah na teniškem turnirju serije challenger v Milanu. Maldini se je moral v paru s trenerjem Stefanom Landoniom na domači turnir kvalificirati. Italijanova pot na turnirju se je končala že po 42 minutah. Toliko je namreč za zmago potrebovala poljsko-nizozemska naveza Tomasz Bednarek - David Pel. Maldini je po porazu povedal, da se že po prvem profesionalnem teniškem dvoboju poslavlja od loparja, saj da je na turnirju nastopil le zato, ker ga je gostil klub, katerega član je bil.
Maldini je trenutno tehnični direktor Milana.
Paolo Maldini in action during his first professional tennis match.
— Squawka News (@SquawkaNews) June 27, 2017
A baptism of fire. 🎾 pic.twitter.com/sH95B7sDIv
Clive Allen
Nekdanji nogometaš Clive Allen je v dolgi nogometni karieri igral za sedem londonskih klubov. Člansko profesionalno kariero je začel konec 70. pri Queens Park Rangers, se po 32 zadetkih na 48 tekmah preselil k Arsenalu, a v njegovem dresu ni zbral uradnega nastopa. Sledili sta selitev h Crystal Palace in vrnitev k prvemu kolektivu Queens Park Rangers, kjer je vztrajal tri leta, nato pa štiri leta igral pomembno vlogo pri Tottenham Hotspurs. V 105 nastopih je 60-krat zatresel mrežo nasprotnikov in si v sezoni 1986/87 prislužil naziv najboljšega nogometaša v angleški ligi. Pozneje je med drugim igral za Manchester City, Chelsea, West Ham United ... V angleški reprezentanci je dočakal pet nastopov.
Po nogometni karieri se je posvetil ameriškemu nogometu in v njem odigral eno profesionalno sezono.
Po koncu nogometne kariere je ostal na zelenicah, a tokrat na njih profesionalno tekmoval v ameriškem nogometu. Postal je član londonskega moštva London Monarchs in z njim eno sezono odigral v tako imenovani evropski ligi NFL Europe. Po zapisih britanskih medijev se je Allen dobro znašel tudi pod zaščitno čelado.
Rafael Van der Vaart
Rafael van der Vaart bo v spominu športnih navdušencev vselej ostal kot nogometaš. V bogati nogometni karieri, ki jo je končal novembra 2018, je igral za Ajax, Hamburg, Real Madrid, Tottenham, Real Betis, Midtjylland in Esbjerg. Pomembno vlogo je igral tudi v nizozemski nogometni reprezentanci, v kateri je s 109 nastopi na četrtem mestu večne lestvice. Največji uspeh s tulipani je dosegel leta 2010, ko so postali evropski podprvaki.
Od profesionalnega nogometaša do profesionalnega igralca pikada.
Po koncu nogometne kariere ga je zaneslo se je posvetil pikadu. Priključil se je britanski pikado zvezi in maja na Danskem v Esbjergu prišel do prve zmage v tekmovalnem pikadu. Na turnirju, na katerem sta v preteklosti slavila svetovna prvaka Eric Bristow in Raymond van Barneveld, je v prvem krogu s 4:2 premagal Thomasa Andersena, od tekmovanja pa se poslovil po drugem krogu.
#WhereAreTheyNow Rafael Van Der Vaart
— Matteo Bonetti (@BonettiESPN) January 8, 2019
The Dutch attacking midfielder was capped 109 times for his country and played for teams like Real Madrid and Spurs during his prime.
He's now one of the most feared darts players worldwide after most recently playing for Esbjerg. pic.twitter.com/hIcZXx6xcm
Denis Compton
Pokojnega Denisa Comptona Britanci najbolje poznajo kot izjemnega igralca kriketa, ki se je do konca tridesetih let preteklega stoletja uveljavil kot najboljših britanskih odbijalec. V kriketu je vztrajal še dve desetletji, posthumno pa bil sprejet v hram slavnih kriketa.
Eden najboljših britanskih igralcev kriketa...
A še preden se je povsem posvetil kriketu in tudi med kariero kriketa, je navduševal na zelenicah. Z Arsenalom je leta 1948 postal angleški prvak, dve leti pozneje pa z njim osvojil pokalno lovoriko.
... se je izkazal tudi v nogometu in z Arsenalom postal angleški prvak.
Curtis Woodhouse
Športna kariera Curtisa Woodhousa je sestavljena iz nogometa in boksa. V drugem razredu angleškega klubskega nogometa je preživel devet sezon, največ tekem, 104, pa zbral v dresu Sheffield Uniteda. Z Birmingham City je okusil tudi Premier League, a v njej ni preživel prav veliko časa. Leta 2006 je dejal, da ni več zaljubljen v nogomet in da končuje nogometno pot.
Curtis Woodhouse od nogometaša (igral je tudi v premier league)...
Našel je novo športno ljubezen, postal je profesionalni boksar. Morda so mu k boksarskim uspehom pomagali tudi pretepaški incidenti iz preteklosti, zaradi katerih je bil tudi kaznovan. Woodhouse je v drugi karieri postal britanski prvak v mušji kategoriji. V svoji profesionalni karieri je opravil 29 dvobojev, na katerih je 22-krat zmagal (13 z nokavtom) in sedemkrat izgubil.
... do britanskega boksarskega prvaka v lahki kategoriji.
Nekdanji nemški nogometni vratar Tim Wiese je najzajetnejši del članske kariere preživel pri Werderju iz Bremna, za katerega je branil na 194 tekmah, bil je del mlade nemške reprezentance do 23 let, šest nastopov pa je zbral tudi v članski nemški izbrani vrsti. V tej je bil tudi med svetovnim prvenstvom leta 2010, ko so končali na tretjem mestu, a ni dobil priložnosti za branjenje.
Tim Wiese se je po nogometni karieri posvetil wrestling.
Po nogometnem udejstvovanju se je podal v povsem nove "športne"-teatralne vode. Postal je profesionalni wrestler, rokoborec. Debi in zmago v WWE je dočakal novembra 2016. Pozneje se je za kratek čas, bolj kot ne amatersko, vrnil v nogomet, a se nato tudi z zelenic kmalu umaknil.
Takole je Nemec po nogometu pridobil zajetno mišicno maso.
Preberite še:
