Nedelja, 16. 6. 2019, 15.38
5 let, 5 mesecev
SPORTALOVIH 15: Anže Kopitar in slovenska reprezentanca
15 let (st)rasti fanta s Hrušice, ki je postal svetovni hokejski mojster
Ob premierni uvrstitvi slovenske hokejske reprezentance med elito leta 2001 je bil Sportal zgolj v zamislih nekaterih športnih entuziastov. Ob klicu imena Anžeta Kopitarja na naboru za vstop na najprestižnejšo hokejsko sceno, ligo NHL, leta 2005 je praznoval prvo obletnico, nato pa s kariero kapetana Kraljev rasel tudi sam. V zadnjih 15 letih, ki jih praznujemo te dni, smo pospremili nemalo mejnikov slovenskega hokeja, tudi uvrstitvi hokejske pepelke na olimpijske igre in nastopa pod petimi krogi.
Že res, da nas je slovenska hokejska reprezentanca s prvo uvrstitvijo med reprezentančno smetano leta 2001 prehitela, a od leta 2004 ji zvesto sledimo, kot tudi nekaterim uspešnim zgodbam posameznikov. Še posebej zgodbi fanta s Hrušice, ki je postal svetovni mojster hokeja.
30. julija leta 2005 so Anžeta Kopitarja na naboru lige NHL izbrali 11. po vrsti.
Pisal se je 30. julij leta 2005, dan NHL-nabora. Strokovnjaki so 17-letnega Slovenca uvrščali v sam vrh, a je bil v družbi Sidneyja Crosbyja, Bobbyja Ryana, Marca Staala in drugih izbran kot 11. Na najvišje izbranega Evropejca je stavilo moštvo Los Angeles Kings. Kopitar se je po naboru za eno leto vrnil k Södertälju, nato pa stopil na največjo hokejsko sceno. Klub iz sončne Kalifornije ga je pred sezono 2006/07 hotel posoditi v nižjo ligo, a kaj kmalu ugotovil, da to ni potrebno.
Ob debiju zaposlil sedmo silo in skrbel za prekratke noči Slovencev
Gorenjec je debi v NHL dočakal 6. oktobra 2006 na gostovanju pri kalifornijskih tekmecih iz Anaheima in ga opravil v velikem slogu, ki je napovedal, da bo na fanta v prihodnosti treba resno računati. Račkom je zabil dva zadetka, ki na koncu sicer nista bila dovolj za zmago Kraljev (izgubili so s 3:4), je pa z njima dal kar nekaj dela sedmi sili, ki se je vrgla v iskanje informacij o novincu iz Slovenije.
Kaj hitro je dokazal, da se bo o njem v ligi NHL še veliko govorilo in pisalo.
To je bil šele začetek izjemne kariere Kopitarja, ki je v svojem bogatem NHL-udejstvovanju nemalokrat poskrbel, da so bile noči za Slovence prekratke. Sploh majske in junijske v letih 2012 in 2014.
Ko pride Stanley v Slovenijo. Prvič.
Takrat je slovenske gore list s soigralci kluba iz mesta angelov uresničil svoje sanje in odigral eno ključnih vlog pri tem, da so Los Angeles Kings prvič v zgodovini franšize osvojil Stanleyjev pokal. Ne le čez lužo, tudi v Sloveniji je vladala hokejska evforija, na Hrušici so zanesenjaki tekme spremljali na prostem.
Leto 2012 in prvi Stanleyjev pokal, tako za Kopitarja kot Los Angels Kings "Neverjetno, zabavno je bilo iti skozi takšno končnico. Res neverjetno, da nam je uspelo pred našimi navijači. Nekateri so dvomili o nas, toda v slačilnici smo vseskozi verjeli, kar je tudi najpomembnejše. Vrniti se moram sedem let nazaj, ko sem bil izbran na naboru. Zahvaliti se moram takratnemu direktorju kluba Davu Taylorju, ker je verjel vame in me je izbral. Vztrajal sem skozi težave, vzpone in padce, trenerske spremembe pri Kraljih. Zdaj smo na vrhu sveta in občutek je res neverjeten," je bil prešerne volje takrat 24-letni oklepnik, ki je poskrbel, da je hokejski sveti gral prvič v zgodovini obiskal deželo na sončni strani Alp.
Stanley si ogleda lepote Slovenije prvič.
In drugič
In ne zadnjič. Dve leti zatem je Kopitarju in druščini uspelo še enkrat. In to po neverjetnem preobratu v prvem krogu končnice, ko so hodili po robu, zaostajali z 0:3 v zmagah, nato pa s štirimi zaporednimi zmagami le strli San Jose Sharks in šli do konca. Še enkrat je bil prav on eden od ključnih členov pravljice, na kar je tokrat opozorilo še več hokejskih analitikov čez lužo kot pred dvema letoma.
V Sloveniji nova hokejska vročica, Stanley "si je spet ogledal lepote naše dežele", ljudje so še drugič trumoma hodili na Jesenice, kjer je staro in mlado občudovalo nov uspeh Kopitarja.
Velike oči mladih upov ob pogledu na sveti hokejski gral
Kapetan, ki se pri vrhu druži z največjimi imeni
Ne le na ledu, tudi zunaj ledenih ploskev Kopitar igra pomembno vlogo. Natanko pred tremi leti mu je pripadla posebna čast, postal je kapetan Kraljev. To je bil sladko-grenak trenutek, saj mu je kapetanska črka pripadla, potem ko so jo odvzeli njegovemu prijatelju Dustinu Brownu, s katerim še danes združujeta moči: "Ne pozabimo, da nas je prav Brownie popeljal do dveh Stanleyjevih pokalov."
Junija 2016 so mu zaupali kapetansko vlogo.
Kopitar je danes eden najboljših hokejistov lige NHL, med defenzivnimi napadalci mu skorajda ni para, za kar mu je lani pripadla nagrada Selke Trophy. Hrušičan, ki bo vstopil že v 14. sezono lige NHL in ki se v ligi lahko pohvali s tisoč odigranimi tekmami rednega dela, je praktično ob koncu vsake sezone najučinkovitejši kralj, na večnih lestvicah franšize pa se v prvi peterici druži z legendarnimi predhodniki, kot so Luc Robitaille, Dave Taylor, Marcel Dionne, Wayne Gretzky …
Lani mu je pripadla nagrada za najboljšega defenzivnega napadalca, letos je odigral že tisočo tekmo rednega dela lige NHL.
Ko besede niso le puhlice
Čeprav ga v reprezentančnem dresu ne vidimo tako pogosto, kot bi si želeli, pa je bil Kopitar le nekaj mesecev pred tem, ko je Sportal dopolnil okroglo "10ko", del zgodovinske reprezentančne akcije. Slovenska reprezentanca je odločilni kamen v mozaik premiernega nastopa na olimpijskih igrah postavila leto prej na olimpijskih kvalifikacijah na Danskem.
Četrtega februarja 2013 se je na Bledu zbrala slovenska hokejska falanga. Ekipa, manjkala sta le NHL-ovca Kopitar in Jan Muršak, je prekipevala od optimizma. Težko je opisati vzdušje, ki je vladalo tisti ponedeljek v gorenjskem biseru, a resnično se je zdelo, da besede v slogu "Uresničili bomo sanje iz leta 2010", "Ne gremo le igrat, ampak zmagat", "Če kdaj, potem zdaj" niso bile le puhlice.
"Olimpijska Zdravljica" na Prešernov dan
Slovenci, vodil jih je selektor Matjaž Kopitar, so za uvod premagali s KHL-ovci oboroženo Belorusijo. Dan pozneje, pisal se je 8. februar 2013, smo v domovini obujali spomine na največjega domačega pesnika Franceta Prešerna, njegova Zdravljica pa je malce pred polnočjo takrat 1.400 kilometrov od slovenske prestolnice donela v čast enega največjih uspehov slovenskega hokeja.
V SE Areni v Vojensu je pet tisoč gledalcev čakalo zmago domačih hokejistov, a Dancem se pred tekmo niti sanjalo ni, da med slovenskima vratnicama stoji izjemno razpoloženi Robert Kristan (zaustavil je 37 strelov od 38) in da je to večer, ko David Rodman svojih priložnosti ne bo izpustil iz rok. Risi so se z zmago z 2:1 podpisali pod prej vrsto let nedosegljiv uspeh. Spomin na solzne oči kapetana Tomaža Razingarja še danes ni zbledel.
"Z eno nogo sem bil že v hokejskem grobu, zdaj smo na olimpijskih igrah," je s solzami v očeh v čustvenem pogovoru takoj po veliki zmagi dejal kapetan Tomaž Razingar.
"Generacije so sanjale, nam je uspelo"
"Uspelo nam je, v kar zelo veliko ljudi ni verjelo, a mi, ki smo se v ponedeljek srečali, smo verjeli v to. Mislim, da sploh ni bilo dvoma, da nam tu ne bi uspelo. Fantje so iskreni in iskrenim ljudem se zgodi marsikaj dobrega," je s solzami v očeh ponosno govoril Razingar, ki je bil pred Vojensom z eno nogo že v hokejskem grobu, a ga je pri "življenju" pomagal obdržati pokojni Elvis Bešlagić, ki mu je odprl vrata klubske scene v Nemčiji.
Olimpijska pepelka
Po izjemni Danski je sledil izjemen Soči, kjer so Slovenci na tekmovanju pod petimi krogi sploh prvič premagali reprezentanco t. i. velike sedmerice Slovaško. Po skupinskem delu so na obračunu za četrtfinalno vstopnico s 4:0 odpravili razglašene Avstrijce, pri katerih so, domnevno zaradi popivanja dan pred tekmo, "padale glave".
V četrtfinalu je ples pepelke, kot so slovensko izbrano vrsto poimenovali nekateri tuji mediji, zaustavila olimpijska podprvakinja Švedska, Slovenci pa so na presenečenje številnih končali na visokem sedmem mestu.
Slovenska hokejska reprezentanca je leta 2014 v Sočiju zaigrala na prvih olimpijskih igrah in končala na visokem sedmem mestu.
Drama v Minsku, nova olimpijska vozovnica v žepu
Tudi Pjongčang 2018 ni minil brez naših oklepnikov, ki so si polet v Južno Korejo zagotovili septembra 2016 v Minsku, kjer je lahko pomagal tudi Kopitar. Odločala je zadnja tekma kvalifikacij, na kateri so se udarili z gostitelji. Še več, odločali so kazenski streli, po katerih so se varovanci Nika Zupančiča veselili novega ogromnega uspeha.
"Ne vem, ali sem sploh kaj razmišljal v tistem trenutku. Bil sem povsem v svojem svetu. Verjetno sem si rekel: 'Brani še to, pa greš lahko na morje.' (smeh, op. a.) Nisem verjel, da bom kdaj zraven na olimpijskih igrah, kaj šele, da bom igral pomembno vlogo na poti do njih," se danes izkušnje iz Minska spominja vratar Gašper Krošelj, ob Roku Tičarju eden ključnih členov odločilne tekme v Minsku.
Nagrada za priborjeno drugo olimpijsko vozovnico Pjongčang z negativnim priokusom
Leto in pol pozneje so Slovenci v Aziji, kjer NHL-ovci zaradi odločitve lastnikov klubov niso nastopali, pripravili nov šov. Najprej so po podaljšku zaprli usta Američanom, to je bila sploh prva slovenska zmaga nad to hokejsko velesilo, do konca skupinskega dela olimpijskih iger pa premagali še Slovake.
V boju za četrtfinale jim je nasproti stala Norveška. A še preden so se vrata dvorane za dvoboj odprla, je odjeknila nepričakovana informacija. Slovenski napadalec Žiga Jeglič je padel na dopinškem testu in moral hitro zapustiti prizorišče. Slovenci so se kljub pretresu, ki je pustil grenak priokus, zbrali, bili boljši tekmec od Vikingov, a manj srečen. Risom je pripadlo končno deveto mesto.
Na naslednjih 15 let!
Podpisali bi ga tudi za Peking 2022. Takoj. A pot do Kitajske je še dolga. Slovenci jo bodo lahko tlakovali doma, februarja prihodnje leto bodo na Jesenicah gostili predkvalifikacije. Prvo mesto bi ohranilo olimpijske sanje žive. Naj živijo, še naslednjih 15 let!
Na kratko: 10. junija 2004 je luč spletnega sveta ugledal SiOL Sportal kot poseben športni zavihek Siol.net. Od takrat vam poskušamo približati šport. Za vas poročamo z največjih tekmovanj, obenem pa priložnosti ne ponujamo le vrhunskemu športu.
Pred 15 leti bi vas nagovorili s "spoštovane bralke, cenjeni bralci", danes vam želimo ponuditi več. Več videa, fotografij … Zato, spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci, dovolite nam, da si v nadaljevanju meseca osvežimo spomin na Sportalovih 15 let.
Hvala vsem, ki ste sooblikovali naš medij, hvala vsem, ki ga spremljate.
Preberite še:
4