Sobota,
18. 4. 2020,
18.16

Osveženo pred

4 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

2

Natisni članek

Natisni članek

plezanje karantena

Sobota, 18. 4. 2020, 18.16

4 leta, 7 mesecev

Prsti srbijo, ukrep ostaja. Kdaj bodo plezalni centri lahko odprli svoja vrata? Konkurenca ne počiva.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

2

Plezalni center Ljubljana | Plezalni centri so sredi marca zaprli svoja vrata. Kdaj in pod kakšnimi pogoji bi jih spet lahko odprli? | Foto Ana Kovač

Plezalni centri so sredi marca zaprli svoja vrata. Kdaj in pod kakšnimi pogoji bi jih spet lahko odprli?

Foto: Ana Kovač

Sredi marca, ko je bila v Sloveniji že razglašena epidemija, so svoja vrata zaprli tudi plezalni centri, odsvetovan je tudi obisk naravnih plezališč. Zdaj, ko vlada napoveduje rahljanje ukrepov, sprejetih za zajezitev novih okužb z virusom SARS-CoV-2, med drugim sta z današnjim dnem po novem dovoljena tudi balinanje in joga, s ponedeljkom pa tudi tenis in golf, torej športne dejavnosti, kjer bližnji stik ni potreben, si vodje centrov in plezalci želijo, da se čim prej odprejo.

Eden največjih centrov za balvansko plezanje v Sloveniji, Bolder scena v Ljubljani, je zaprt od petka, 13. marca. Vodja centra Štefan Wraber pravi, da je iz sporočil, ki jih dobivajo, jasno, da si plezalci želijo, da bi center čim prej spet zaživel.

"Iz sporočil, ki jih dobivamo je jasno, da si plezalci želijo, da bi center čim prej spet zaživel," pravi Štefan Wraber, vodja ljubljanske Bolder scene. | Foto: Peter Podobnik/Sportida "Iz sporočil, ki jih dobivamo je jasno, da si plezalci želijo, da bi center čim prej spet zaživel," pravi Štefan Wraber, vodja ljubljanske Bolder scene. Foto: Peter Podobnik/Sportida

Enako izkušnjo ima tudi Luka Fonda, eden od trenerjev slovenske reprezentance v športnem plezanju in vodja balvanskega centra v Kopru, Plus Climbing Club, kjer si čimprejšnje vrnitve v steno želijo predvsem otroci, ki so vpeti v sistem tekmovanj.

Tudi Matjaž Jeran, vodja Plezalnega centra Ljubljana, opaža vsakodnevno zanimanje zvestih obiskovalcev, kdaj bi se spet dalo prijeti za oprimke. Sam računa, da bi se to znalo zgoditi nekje po prvem maju.

Matjaž Jeran, vodja Plezalnega centra Ljubljana, računa, da bi center lahko odprli nekje po prvem maju. | Foto: Matjaž Jeran, vodja Plezalnega centra Ljubljana, računa, da bi center lahko odprli nekje po prvem maju.

Vsi trije sogovorniki so pripravljeni na vse ukrepe, ki bi jih bilo ob morebitnem odprtju treba spoštovati.

"Predvsem bomo zagotovili dovolj razkužila, da si bodo lahko vsi razkužili roke pred vstopom v center in pred začetkom plezanja. Prav tako bomo priporočali uporabo tekočega magnezija, ki prav tako vsebuje alkohol. Če bo potreba taka, bomo tudi omejili število ljudi v centru, je pa pri nas dovolj prostora, da bo tudi ob večjem številu ljudi možno ohranjati varno razdaljo," je napovedal Wraber.

Luka Fonda | Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Fonda pravi, da si sicer ne predstavlja, kako bi bilo videti neprestano razkuževanje oprimkov, "a če obstaja nek primeren način, ki ne masti oprimkov, bomo to seveda izvajali," poudarja.

Jeran o nemški študij: Verjetnost prenosa okužbe preko oprimkov in druge opreme je minimalna

Jeran kot prvi pogoj za odprtje centra vidi umik vladnega odloka o druženju izven ožjega družinskega okolja.

"Dalje verjamemo, da bi ob zagotavljanju omejenega števila sočasno vadečih, in sicer glede na velikost prostora, lahko zagotovili zadostne pogoje za varno plezanje. Kot smo prebrali v nemški študiji, je verjetnost, da bi se okužba prenašala preko oprimkov in druge opreme, s katero imamo stik pri plezanju, minimalna.

Vaditelji bi lahko zagotovili ustrezno razdaljo med vadečimi, saj plezanje kot individualen šport to z lahkoto omogoča.

Načrtujemo nekoliko manjše skupine sočasno vadečih, s čimer bi dodatno zmanjšali tveganje. Implementirali smo dodatne ukrepe za dvig čistoče, h kateri smo tudi sicer zelo zavezani. Izredno pomembna se nam zdi zadostna in ustrezna komunikacija v smeri preventive pred okužbo in ustrezne kulture druženja vseh skupin, vključenih v proces," poudarja Jeran.

Plezalni center Ljubljana je zaprt od 13. marca.  | Foto: Ana Kovač Plezalni center Ljubljana je zaprt od 13. marca. Foto: Ana Kovač

Kdaj bo zasvetila zelena luč za vrhunske plezalce?

Fonda si želi predvsem možnosti, da bi vrhunski plezalci lahko čim prej trenirali skupaj.

"Glede na to, da so bili vsi športniki v samoizolaciji in so brez simptomov ter da sta na primer tako Bolder scena kot Plus climbing v Kopru dovolj velika in da lahko prostore po vsakem treningu prezračimo, sem prepričan, da bi bilo mogoče izvajati treninge vsaj z manjšimi skupinami in da to ne bi predstavljalo neke večje grožnje. Mislim, da je to nujno, nekateri naši konkurenti že trenirajo," poudarja Fonda.

Pobuda na OKS: Reprezentantom naj se omogoči trening

To je tudi razlog, da je Planinska zveza Slovenije, pod okrilje katere sodi tudi športno plezanje, na Olimpijski komite Slovenije naslovila pobudo, da naj v nabor ukrepov, ki jih predlaga vladi, vključi tudi del, ki bo omogočil članom reprezentance organizacijo in izvedbo treningov, seveda pod določenimi pogoji, ki bodo vnaprej znani.

Slovenski reprezentanti si želijo skupnih treningov. Medsebojna primerjava in motivacija sta v tem trenutku več kot dobrodošli.  | Foto: Peter Podobnik/Sportida Slovenski reprezentanti si želijo skupnih treningov. Medsebojna primerjava in motivacija sta v tem trenutku več kot dobrodošli. Foto: Peter Podobnik/Sportida

"OKS je v teh dneh poslal na vse Nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ) anketo, s katero je zbiral podatke športnih zvez o potrebah za treniranje reprezentantov v tem času. Posredovali smo tudi predloge, kako bi zaradi specifičnost naših športnih panog lahko organizirali treninge. Zbrane podatke bodo predstavili na sestanku na ministrstvu za šolstvo", nam je povedal generalni sekretar PZS Matej Planko. "V PZS bom z navodili članom reprezentance sledili sprejetim ukrepom. Sedaj je prva na potezi država, da sprosti ukrepe in omogoči organizacijo treningov pod posebnimi pogoji."

Bo svet plezanja drugačen?

Bo pandemija spremenila svet plezanja, tako kot denimo vodje teniških centrov in golf igrišč menijo, da bo spremenila njihov šport in spremljajoče rituale. Ne bo več objemanja in poljubljanja po teniški partiji.

"Zagotovo bo nekoliko drugače," razmišlja Wraber. "Ljudi utegne bolj skrbeti čistoča, razkuževanje. V zadnjem času je bil ogromen porast zanimanja za plezanje, plezalna industrija je bila v porastu, zdaj se utegne to nekoliko ohladiti. Ne vemo, morda pa tudi ne. Težko je napovedati."

Jeran po drugi strani predvideva, da dolgoročno večjih sprememb ne bo, bo pa kratkoročno in srednjeročno manj množičnih dogodkov, kot so razna tekmovanja in predavanja.

Sameva tudi okolica Plezalnega centra Ljubljana, kjer je običajno zelo živahno. | Foto: Ana Kovač Sameva tudi okolica Plezalnega centra Ljubljana, kjer je običajno zelo živahno. Foto: Ana Kovač

Zaprta vrata, prazna blagajna

Zaprtje centrov je seveda boleč udarec tudi za njene lastnike in ljudi, ki delajo v teh centrih.

"Katastrofa, izpad dohodka je katastrofalen!" priznava Fonda. "Ostali smo brez vseh vadnin, čaka pa nas plačilo najemnine za dvorano in odplačevanje vseh investicij, ki smo jih vložili v center. Lastnik objekta je Luka Koper, kamor smo že naslovili prošnjo za odpis najemnine," je povedal Fonda, vodja koprskega plezalnega centra, kjer večji del prihodka ustvarijo v zimski sezoni, medtem ko je poleti obiska bolj kot ne za vzorec, avgusta pa se izvaja temeljito čiščenje dvorane.

Fotografija z reprezentančnega treninga v koprskem plezalnem centru Plus Climbing Koper leta 2018.  | Foto: Urban Urbanc/Sportida Fotografija z reprezentančnega treninga v koprskem plezalnem centru Plus Climbing Koper leta 2018. Foto: Urban Urbanc/Sportida

"Namesto predvidenih treh mesecev bomo v nizki sezoni kar pol leta," pravi sogovornik, a v isti sapi dodaja, da se s temi vprašanji ta trenutek še ne želi obremenjevati, saj se zaveda, "da smo vsi v istem čolnu".

"Skušam ostati optimističen in upati na to, da nam bo uspelo izplavati iz te krize. Kdaj to bo, ne ve nihče. Po moji oceni se bo plezalna dejavnost v obliki rekreacije, če bo vse v najlepšem redu, vrnila šele naslednjo jesen."

Tudi v Bolder sceni je izpad prihodka ogromen. "Na Bolder sceni dela 30 ljudi, nekateri smo finančno povsem odvisni od centra, večini pa Scena pomeni znaten del prihodkov. Vsi smo čez noč ostali brez vsakršnega priliva," priznava Wraber, a hkrati poudarja, da ostaja optimističen, da se bodo prebili čez koronakrizo in delali dalje.

"Na Bolder sceni dela 30 ljudi, nekateri smo finančno povsem odvisni od centra, večini pa Scena pomeni znaten del prihodkov. Vsi smo čez noč ostali brez vsakršnega priliva," priznava vodja centra Wraber. Vir fotografije: bolderscena.si. | Foto: "Na Bolder sceni dela 30 ljudi, nekateri smo finančno povsem odvisni od centra, večini pa Scena pomeni znaten del prihodkov. Vsi smo čez noč ostali brez vsakršnega priliva," priznava vodja centra Wraber. Vir fotografije: bolderscena.si.

V Plezalnem centru Ljubljana ocenjujejo, da bo v primeru postopne sprostitve družbene socializacije po 1. 5. in ob predpostavki, da poleti in jeseni ne bo drugega vala epidemije, letošnji prihodek nižji za 30 odstotkov.

"Ocenjujemo, da bo kombinacija posledic zmanjšanja gospodarskih aktivnosti in posledično dohodkov naših obiskovalcev ter določen kolektiven strah pred virusom v jesenskih in zimskih mesecih se izkazal v približno 20 odstotkov nižjih prihodkih glede na lansko sezono.

Ne le slovenska družba, pač pa celoten svet se bo znašel v spremenjenih okoliščinah in drugi realnosti. V kolikor bodo svoja pričakovanja prilagodili vsi vpleteni, lastniki objekta, banka, zaposleni in seveda športniki obiskovalci, ni skrbi za našo panogo. Bo pa aktualno dogajanje vsaj za kak mesec odložilo našo širitev; projektiramo in v 2021 načrtujemo gradnjo prizidka k objektu, s katerim bomo za več kot 100 odstotkov povečali naše kapacitete," je povedal Jeran.

Plezalni center Ljubljana | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Virtualni stik s plezalci in spletni treningi

Za obdobje karantene so v centrih poiskali različne načine ohranjanja stikov s svojimi plezalci. V Kopru mladi plezalci trenirajo preko videokonferenc na Facebooku, na Bolder sceni pa njihovi obiskovalci lahko vadijo s pomočjo desetih treningov na spletu, ki jih lahko izvajajo doma, hkrati pa intenzivno razmišljajo tudi o programih za poletje, o treningih, izletih v skalo.

Jeran pravi, da si je ekipa PCL v času zaprtja dobro odpočila, z nekoliko znižanim tempom pa poprijela tudi za redno delo, kot je preopremljanje sten in za nekatere projekte v "zastenju", za katere nikoli ni bilo časa.

"Naš objekt je bil zasnovan kot tempelj plezanja in plezalne socializacije, v danih razmerah temu ni ustrezne alternative. Ostajajo zgodbe in misel na prijatelje ter vaje za moč v domači dnevni sobi, s katerimi vsak na svoj način hibernira. 

Vsi smo zelo pozitivni in v pričakovanju sproščanja ukrepov. Verjamemo, da bomo kmalu začeli s plezanjem na naši novi zunanji steni in z izvedbo neformalnih treningov v naravnih plezališčih, vse že dobro razganja od energije in želje po plezanju. Sledilo bo plezanje in izvajanje programov v vseh štirih dvoranah Plezalnega centra Ljubljana, verjamemo, da bomo izvedli poletne plezalne tabore v naravnih plezališčih, počitniško plezalno šolo v Plezalnem centru Ljubljana in vedno bolj realno je, da bomo tudi v času počitnic treninge izvajali, saj bo veliko družin in posameznikov več časa preživelo doma oziroma v Sloveniji," napoveduje Jeran. 

Janja Garnbret vail zmaga | Foto: Dan Gajda, vir IFSC Foto: Dan Gajda, vir IFSC

Kdaj se bo zavrtelo tekmovalno kolesje?

Koronavirus je ostro posegel tudi v vrhunsko športno plezanje. Kaj trenutna faza mirovanja in negotovosti pomenijo za usodo reprezentančnih tekem?

Sezona svetovnega pokala bi se morala začeti na začetku aprila, a je vodstvo Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vse aktivnosti zamrznilo do 30. junija. "Kaj bo potem, ne ve nihče," priznava Fonda. "Problematična bodo že sama potovanja na tekme. Ali to pomeni, da bomo morali, če gremo na tekmo v Francijo, tam najprej v karanteno?" se sprašuje. "To je seveda neizvedljivo. Mislim, da se bo sezona v najboljšem primeru začela sredi ali konec avgusta, če ne celo septembra."

Lahko se celo zgodi, da bo prva tekma prav v Sloveniji. Tradicionalno prizorišče v Kranju bo letos zamenjala dvorana Stožice. Tekma v težavnostnem plezanju je razpisana za 26. in 27. september.

Preberite si še pogovor s selektorjem slovenske reprezentance v športnem plezanju:

Gorazd Hren
Sportal "Vsi si želimo, da bi se čim prej vrnili v telovadnice, dvorane, navsezadnje je to naša služba"