Pred vrati EP v namiznem tenisu

Poljska, ki je v preteklosti dala kar nekaj velikanov najmanj evropskega "ping ponga", omenimo le žal že pokojnega Andrzeja Grubbo in Leszeka Kuharskega, bo prvič gostila druženje evropskih igralcev najhitrejše igre na svetu.

Gdansk, ki s svojima predmestjema Sopotom in Gdynjo velja za drugo poljsko milijonsko mesto je v zadnjem obdobju gostil zaključek evropskega košarkarskega prvenstva pred dvema letoma, lani pa finale svetovne lige v odbojki. Prekrasna dvorana Ergo Arena, ki je pred nekaj tedni dobila konkurenco v novem štadionu, ki bo gostil naslednje evropsko prvenstvo v nogometu, bo tako gostila jubilej evropskega namiznega tenisa. Prav to tekmovanje pa bo zadnje po zgledu, ki so ga zapeljali leta 1958 v Budimpešti na Madžarskem, ko so se evropska prvenstva šele pojavila. Od naslednjega leta bodo prvenstva ločena po vzoru svetovnih prvenstev in za uvod se bodo posamezniki in dvojice merili v Koebenhavnu na Danskem.

Slovenska moška reprezentanca se bo po dveh letih znova merila z najboljšimi. Naloga pa je prav zaradi sprememb tekmovalnega ustroja letos še precej bolj zahtevna. Preboj v četrtfinale bi pomenil elitno skupino tudi čez dve leti, vse drugo pa boljše izhodišče v evropski ligi, ki bo znova pridobila na veljavi. Odslej bo namreč v najvišjem razredu le najboljši ducat reprezentanc. Če se seveda na ponedeljkovem rednem letnem kongresu ETTU ne bodo odločili drugače. Slovenijo za uvod torej čakajo Švedska, Portugalska in Češka. Naključni mimoidoči bi morda menil, da niti ne gre za najtežjo skupino, ampak takoj velja opozoriti, da so Čehi lani na domačem parketu prišli do bronastega odličja. Švedi so s 14. naslovi evropskih prvakov daleč najuspešnejša reprezentanca dosedanjih izvedb prvenstev stare celine, Portugalci pa imajo denimo v prvi petdeseterici evropske lestvice kar trojico igralcev, Marcos Freitas in Tiago Apolonija sta celo pred našim olimpijcem Bojanom Tokičem.

"Sezono sem zares začel zelo uspešno. Že maja sem omenil, da se mi je marsikaj odvalilo od srca, ko sem se znova prebil na največje športno tekmovanje na svetu, olimpijske igre. Morda je pred menoj celo najuspešnejša sezona. Premagal sem dva člana elitne dvajseterice in to morda res kaže v to smer. Zaradi določenega dela s psihologom imam morda v mislih drugačen pogled, novo vizijo in po mojem je potrebno prvenstvo začeti povsem mirno in če bomo nastopili, kot znamo, nam to morda navkljub vsemu prinese tudi končni izid," je za uvod povedal "Toko", ki bo tudi v Gdansku prvi slovenski loparček. Morda je ta prvi del, ko gre za reprezentanco celo preveč naporen, saj je treba za mizo kar dvanajstkrat: "Ne, nikakor ne razmišljam, da bi bil drugi del prvenstva pomembnejši. V prvem delu običajno celo igram bolje, imam zelo dober izid z zadnjih dveh prvenstev. To je lahko tudi odlična priprava za posamični del, kjer pa si po dveh zaporednih spodrsljajih želim več, vsekakor sem prepričan da sem vreden več kot izpad v 2. krogu. Ampak tokrat sem se odločil, da me zanima le tisto, kar je trenutno pred mano in to so Švedi v soboto." Tokiča niti vprašanje o tem kdaj je posamični žreb ni posebej predramilo in očitno je res odločen, da morda seže tako visoko kot pred štirimi leti v Beogradu.

Ob sebi bo Tokič tokrat imel Saša Lasana in Jana Žibrata, ki sta ga odlično spremljala že lani ob povratku med najboljše. Mitja Horvat, eden najboljših v domačih tekmovanjih se v elitni konkurenci pred dvema letoma ni najbolje znašel, je pa zelo pomemben člen slovenske namiznoteniške štiriperesne deteljice: "Vsekakor nas čaka izjemno težka naloga, saj so vsi nasprotniki tu izjemni. Po moči smo vsekakor v spodnjem delu te elite. Ampak bele zastave v naši reprezentanci nikakor ni, čeprav so vse primerjave zelo nehvaležne. Vse je odvisno od nas samih. Prepričan sem, da moramo vse odigrati na vso moč, sam pa bom vedno ko bom dobil priložnost svoj del naloge opravil po najboljših močeh. Sem že dokazal, da znam odigrati tudi ko je zares potrebno in tudi tokrat bo tako če dobim priložnost."

V žensko reprezentanco se na evropskih prvenstvih vrača Martina Safran, od julija Pohar, ki je bila v trojici, ki je leta 2005 v Aarhusu osvojila bronasto odličje (poleg nje še Biljana Todorovič in Helena Halas, selektor je bil Jože Mikeln): "V največji meri ni nič drugače kot je bilo, čeprav me zdaj dve leti ni bilo poleg. Neverjetno neugoden žreb za to drugo skupino se nam je pripetil in nas čaka zares težko delo. Moja osnovna želja je, da smo boljše kot lani, če se ponudi priložnost pa bomo seveda segle čim više. Ne obremenjujem se s tem katera bo prva igralka naše vrste, to je stvar selektorice, ki nas vodi in nas bo pripravila na vsako tekmo posebej. Dobro je, da začnemo s Francijo, da ujamemo ritem in začutimo tekmovanje. V največji meri je vse odvisno od nas samih." Brez vseh dvomov je slovenska vrsta v Gdansku precej bolj izkušena kot je bila denimo lanska, ki pa je na koncu zapustila kar dober vtis. V drugem delu prvenstva pa bo v ženski reprezentanci uspeh prav vsaka zmaga, saj tako visoko postavljene igralke kot je denimo Bojan Tokič med moškimi pri dekletih nimamo.