Petek,
25. 6. 2021,
12.00

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Natisni članek

Natisni članek

30 let samostojnosti 30 let samostojnosti Slovenije

Petek, 25. 6. 2021, 12.00

1 leto, 9 mesecev

30 let slovenskih uspehov v najbolj množičnih ekipnih športih

Ponos, zadovoljstvo, izbruh čustev ob slovenskih uspehih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Goran Dragić | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

Ob 30. obletnici osamosvojitve smo se sprehodili po nekaterih največjih uspehih slovenskega ekipnega športa.

Nogomet

Slovenija z dvema milijonoma prebivalcem spada med manjše evropske države, a je to ni zmotilo, da bi se družila s svetovno nogometno elito. Veliki podvig ji je uspel kar trikrat. Dvakrat v obdobju zlate Katančeve generacije, kot so mediji poimenovali neustrašne bojevnike, ki so z edinstvenim moštvenim duhom preskakovali marsikatere ovire in se uvrstili na obe veliki tekmovanji. Najprej so presenetili svet leta 1999, ko so v dodatnih kvalifikacijah spravili v solze Ukrajino s takratnim vročim zvezdnikom Andrejem Ševčenkom.

Slovenska nogometna reprezentanca je prvič zaigrala na velikem tekmovanju leta 2000. | Foto: Reuters Slovenska nogometna reprezentanca je prvič zaigrala na velikem tekmovanju leta 2000. Foto: Reuters

Na Euru 2000 so v družbi ZR Jugoslavije, Španije in Norveške osvojili dve točki, obračun v Amsterdamu proti španskim favoritom (1:2) pa si je v živo ogledalo več kot 10 tisoč slovenskih navdušencev! Zlatko Zahović in druščina so blesteli tudi v kvalifikacijah za SP 2002. V play-offu so strli romunska srca in v deželi pod Triglavom poskrbeli za nepozabno nogometno evforijo.

Slovenija 2010 SP
Sportal Zadnja slovenska pravljica pod afriškim soncem

Na Daljnem vzhodu ni bilo več tako idilično. Najboljši igralec Zahović se je skregal s selektorjem Srečkom Katancem. Mariborčan je odpotoval domov po porazu s Španci, nato je Slovenija, debitant na SP, izgubila še z Južno Afriko in Paragvajem.

Slovenski nogometaši so na SP 2010 osvojili rekordne štiri točke. | Foto: Vid Ponikvar Slovenski nogometaši so na SP 2010 osvojili rekordne štiri točke. Foto: Vid Ponikvar

Na tretji veliki uspeh, še zadnji nastop med elito, je čakala do leta 2010, ko je na svetovnem prvenstvu na jugu Afrike dočakala zgodovinski uspeh. Pod vodstvom Matjaža Keka je dočakala prvo zmago na velikih tekmovanj, z 1:0 odpravila Alžirijo, nato remizirala z ZDA in izgubila z Anglijo, ter tako za las ostala brez napredovanje v osmino finala.

NK Maribor je s 15 naslovi najtrofejnejši slovenski nogometni klub.  | Foto: Grega Valančič/Sportida NK Maribor je s 15 naslovi najtrofejnejši slovenski nogometni klub. Foto: Grega Valančič/Sportida

V klubskem nogometu so Mariborčani, nesporni vladarji slovenskih zelenic, saj so osvojili že 15 naslovov državnih prvakov, večkrat presenetili tudi v Evropi. Kar trikrat so igrali v skupinskem delu lige prvakov, trikrat še v skupinskem delu lige Europa, v sezoni 2013/14 pa se celo prebili v izločilni del in prvič prezimili v Evropi. Vijolice so se s tem vpisale na evropski nogometni zemljevid, do danes pa še ni bilo klubskega junaka iz Slovenije, ki bi ponovil njihov podvig. Najdlje, do play-offa kvalifikacij lige Europa, so se prebili Olimpija, Domžale in Mura.

Jan Oblak je letos z Atleticom prvič osvojil špansko prvenstvo. | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Jan Oblak je letos z Atleticom prvič osvojil špansko prvenstvo. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

V 30 letih se je v klubskem svetu izkazalo veliko slovenskih legionarjih. Če sta ledino uspehov orala Srečko Katanec in Zlatko Zahović, pa v zadnjem desetletju izstopajo zlasti Jan Oblak, Josip Iličić in Samir Handanović. Škofjeločan spada med najboljše vratarje na svetu, letos je z Atleticom osvojil tudi naslov španskega prvaka, pred tem je bil najboljši že v ligi Europa in evropskem ter španskem superpokalu, 36-letni Handanović pa je pred kratkim dočakal prvo lovoriko v bogati karieri, naslov italijanskega prvaka z Interjem.

Košarka

Zlata pravljica

Slovenska košarkarska reprezentanca je leta 2017 na evropskem prvenstvu v Helsinkih in Istanbulu spisala posebno pravljico z zlatim prizvokom. Kapetan Goran Dragić, mladi Luka Dončić, selektor Igor Kokoškov in ekipa so nadgradili delo preteklih generacij, ki so neuspešno iskale pot do tako želene medalje, pa čeprav je imela Slovenija v preteklosti že odlične posameznike.

Goran Dragić | Foto: Vid Ponikvar Foto: Vid Ponikvar

Veliko pozitivnega prizvoka je leta 2017 prinesel komaj 18-letni Luka Dončić, ki ga je Slovenija pričakovala že tako dolgo. Vendarle je odšel v svet pri 13 letih. In v reprezentančni zgodbi si ni mogel zaželeti boljšega mentorja od Dragića. Skromni košarkar iz Kosez mu je pokazal novo dimenzijo. Pokazal jo je vsem. S svojim pristopom je za seboj potegnil celoten voz. Vsi so mu sledili, tudi naturalizirani Anthony Randolph.

Dončić bil bitko z zdajšnjim soigralcem

Slovenija je preskočila skupinski del v Helsinkih s stoodstotnim izkupičkom – padle so Poljska, Finska, Grčija, Islandija in Francija. V osmini finala je nato gladko odpravila Ukrajino (Slovenija : Ukrajina 79:55).

Igor Kokoškov pomagal Sloveniji do evropskega zlata. Bo Aleksander Sekulić pomagal popeljati Slovenijo na zgodovinske olimpijske igre? | Foto: Sportida Igor Kokoškov pomagal Sloveniji do evropskega zlata. Bo Aleksander Sekulić pomagal popeljati Slovenijo na zgodovinske olimpijske igre? Foto: Sportida

Pravo košarkarsko poslastico smo spremljali v četrtfinalu, v katerem sta se pomerili Slovenija in Latvija ter zdajšnja soigralca pri Dallas Mavericks Dončić in Kristaps Porzingis (Slovenija : Latvija 103:97) − Porzingis je bil s 34 točkami nerešljiva uganka, prav tako tudi Dončić s 27 točkami. Kapetan Dragić je dal eno manj.

Dragić pred več kot pet tisoč slovenskimi navijači dvignil pokal visoko v zrak, v Sloveniji sledile solze

Slovenijo je zajela evforija. Sledila je Španija, ki je imela v svojih vrstah prepočasne košarkarje, da bi lahko sledili našim igralcem. Rezultat Slovenija : Španija 92:72 je povedal vse. Po veliki zmagi je postalo jasno, da bo Slovenija prišla do zgodovinske zmage, saj je bila le še stopničko oddaljena od velikega zlata.

Osrednja tvorca velikega slovenskega uspeha. | Foto: Vid Ponikvar Osrednja tvorca velikega slovenskega uspeha. Foto: Vid Ponikvar

V velikem finalu ji je nasproti stala Srbija, v dvorani pa evforični slovenski navijači. Zbralo se jih je več kot pet tisoč. Uporabili so praktično vsa prevozna sredstva, da so pripotovali v Turčijo. Dragić, Dončić in soigralci so pokazali novo izjemno predstavo. Tudi zadnji tekmec na prvenstvu je padel − Slovenija : Srbija 93:85. In Slovenija je brez izgubljene tekme postala evropski prvak!

"V domovino se vračamo kot evropski prvaki," je iz Turčije sporočil Dragić, ki je bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja, v najboljši peterki prvenstva pa mu je družbo delal Dončić. Tudi v Ljubljani so bili košarkarji deležni lepega sprejema, prav poseben trenutek pa je čakal kapetana Dragića. Ko je ves utrujen po vseh obveznostih in sprejemih že imel v mislih zaslužen počitek, ga je čakalo presenečenje. Mama pokojnega košarkarskega virtuoza Biserka Petrović je ob tej priložnosti podarila dres in prosila: "Predajte ga Goranu Dragiću." In ko ga je Gogi prejel, je bil vidno ganjen in čustva so prišla na plan.

Zlati slovenski košarkarji

Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončić, Edo Murić, Aleksej Nikolić, Klemen Prepelič, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Saša Zagorac, Anthony Randolph in kapetan Goran Dragić 

NBA naslovi in Olimpija

Uspehov so se slovenski košarkarji veselili tudi v najmočnejši ligi na svetu. Beno Udrih ima najlepše spomine na obdobje v San Antoniu, s katerim je osvojil dva naslova prvaka lige NBA. Prvič mu je to uspelo leta 2005, ko sta z Rašem Nesterovićem spisala novo poglavje slovenske košarkarske zgodovine. Kot prva Slovenca sta se pohvalila s šampionskima prstanoma. Udrihu je to uspelo še dve leti pozneje, prav tako z ekipo Spurs.

Beno Udrih in Rašo Nesterović sta se leta 2005 razveselila šampionskega prstana. | Foto: Getty Images Beno Udrih in Rašo Nesterović sta se leta 2005 razveselila šampionskega prstana. Foto: Getty Images

Vsega dve leti pozneje smo Slovenci pozdravili novega junaka na vrhu košarkarskega sveta. Saša Vujačić je v letih 2009 in 2010 pod taktirko na žalost prehitro umrlega Kobeja Bryanta prišel do dveh naslovov prvaka.

Slovenska košarka je od osamosvojitve zabeležila tudi uspeh na klubskem področju. Košarkarski klub Olimpije je pod taktirko Zmaga Sagadina osvojil naslov pokalnega prvaka Evrope v sezoni 1993/1994. V sezoni 1996/1997 se je ljubljanski klub prebil na zaključni turnir najboljše četverice Evrolige, kjer je osvojil 3. mesto.

Rokomet

Slovenska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu leta 2017 po velikem preobratu osvojila bron, leta 2004 je bila na domačem evropskem prvenstvu druga. | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Slovenska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu leta 2017 po velikem preobratu osvojila bron, leta 2004 je bila na domačem evropskem prvenstvu druga. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Tudi rokometaši in rokometašice so nas razvajali. Moška reprezentanca je kot prva slovenska reprezentanca sploh osvojila kolajno, in sicer je bila leta 1993 na Sredozemskih igrah bronasta. Enega največjih reprezentančnih uspehov so Slovenci dosegli na domačih tleh, ko so leta 2004 postali evropski podprvaki. Drugi pa sega v leto 2017, ko so na svetovnem prvenstvu po pravi drami in velikem pariškem preobratu v zadnjih minutah premagali Hrvaško in osvojili bron. Moška izbrana vrsta je tudi trikrat nastopila na olimpijskih igrah in leta 2016 s šestim mestom vknjižila najboljši olimpijski rezultat.

Ženska članska rokometna reprezentanca, ki je na evropskih prvenstvih nastopila sedemkrat (najboljša uvrstitev 9. mesto), na svetovnih pa šestkrat (najboljša uvrstitev 8. mesto), ima z večjih tekmovanj eno kolajno, bron pa s Sredozemskih iger leta 1997.

Celjani na vrhu Evrope. | Foto: Celjani na vrhu Evrope.

Pri rokometu ne moremo mimo izjemnih klubskih uspehov Krima in Celja, ki sta navduševala v začetku tisočletja. Prav letos mineva 20 let od prvega naslova evropskih klubskih prvakinj, ko so si Krimovke prvič pokorile Evropo. In tu se niso ustavile. Pod taktirko Toneta Tislja so ligo prvakinj osvojile še leta 2003. 

Na evropski klubski prestol so leto za tem pod vodstvom pokojnega Mira Požuna stopili še rokometaši Celja Pivovarne Laško in postali še zmagovalci evropskega superpokala. 

Odbojka

Slovenski odbojkarji so aktualni evropski podprvaki. Tudi na EP 2015 so osvojili srebro. | Foto: Sportida Slovenski odbojkarji so aktualni evropski podprvaki. Tudi na EP 2015 so osvojili srebro. Foto: Sportida

Slovenski odbojkarji, ki te dni navdušujejo ob premiernem nastopu v Ligi narodov, so največja uspeha spisali na evropskih prvenstvih. Na prvenstvu stare celine so debitirali leta 2001 na Češkem, leta 2015 pa prišli do prve kolajne z največjih tekmovanj. Pod selektorsko taktirko Andree Gianija so postali evropski podprvaki, v finalu so klonili proti Francozom.

Štiri leta pozneje so navdušili na evropskem prvenstvu, ki so ga gostili sami, in v Stožice z izjemnimi predstavami privabljali množice. Znova so se pod vodstvom italijanskega trenerja, tokrat Alberta Giulianija, uvrstili v finale, v njem izgubili s Srbijo in osvojili še drugo srebrno kolajno.

Največja uspeha v mlajših selekcijah sta vknjižila ženska reprezentanca do 23 let, ki je leta 2017 postala svetovna podprvakinja, in moška mladinska reprezentanca, ki je na evropskem prvenstvu 2014 osvojila 4. mesto. Pozabiti pa ne gre niti na reprezentanci v sedeči odbojki, ženska je leta 2002 na domačem evropskem prvenstvu osvojila srebrno odličje. 

Odbojkarji ACH Volleyja so se leta 2010 uvrstili na zaključni turnir lige prvakov. | Foto: Vid Ponikvar Odbojkarji ACH Volleyja so se leta 2010 uvrstili na zaključni turnir lige prvakov. Foto: Vid Ponikvar

Podobno kot pri rokometu tudi pri odbojki ne gre mimo klubskega uspeha. Najuspešnejši slovenski odbojkarski klub ACH Volley je močan pečat pustil tudi na mednarodnem področju. Najvidnejši dosežek sega v sezono 2009/2010, ko se mu je uspelo uvrstiti na zaključni turnir najboljših štirih ekip odbojkarske lige prvakov.

Hokej

Slovenija
Sportal 20 let od sanjskega večera, ko Golica kar ni nehala doneti

Slovenska hokejska reprezentanca je kljub skromnim pogojem in majhnemu številu registriranih hokejistov v primerjavi z velesilami spisala nekaj izjemnih zgodb. Leta 2001 se ji je uspelo na domačem svetovnem prvenstvu drugega razreda po nenavadnem zadnjem dnevu turnirja premierno uvrstiti v skupino A. Varovanci Matjaža Seklja so takrat za preboj med hokejsko reprezentančno smetano morali premagati Estonijo z vsaj 12 goli, kar jim je tudi uspelo (16:0). Naslednje leto so Slovenci pod Sekljem prvič zaigrali med elito in v njej tudi obstali. To jim je pozneje uspelo le še enkrat (leta 2005). 

Slovenska hokejska reprezentanca je leta 2014 v Sočiju prvič od osamosvojitve nastopila na olimpijskih igrah in zasedla sedmo mesto. Olimpijsko vozovnico si je priborila tudi za Pjongčang (2018). | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Slovenska hokejska reprezentanca je leta 2014 v Sočiju prvič od osamosvojitve nastopila na olimpijskih igrah in zasedla sedmo mesto. Olimpijsko vozovnico si je priborila tudi za Pjongčang (2018). Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Hokejski pepelki sta od osamosvojitve uspela tudi dva olimpijska podviga. 8. februar 2013, ko smo v domovini obujali spomine na največjega domačega pesnika Franceta Prešerna, je njegova Zdravljica malce pred polnočjo 1.400 kilometrov od slovenske prestolnice donela v čast enega največjih uspehov slovenskega hokeja. Četa selektorja Matjaža Kopitarja je Slovenijo prvič v samostojni državi popeljala na tekmovanje petih krogov. Slovenci so v Sočiju navdušili in se vrnili s sedmim mestom. Septembra 2016 so si risi v Minsku, kjer jih je kot selektor vodil Nik Zupančič, po pravi drami priborili drugo zaporedno olimpijsko vozovnico. V Pjongčangu so za las ostali brez četrtfinala in zasedli deveto mesto.

Anže Kopitar je osvojil dva Stanleyjeva pokala. | Foto: Guliverimage/Getty Images Anže Kopitar je osvojil dva Stanleyjeva pokala. Foto: Guliverimage/Getty Images

Ko beseda nanese na slovenski hokej, pa ne moremo mimo najboljšega hokejista iz dežele na sončni strani Alp, Anžeta Kopitarja, ki že 15 let navdušuje v najmočnejši hokejski ligi na svetu. Hrušičan je že desetletje in pol gonilna sila Los Angeles Kings, s katerim je osvojil dva Stanleyjeva pokala − leta 2012 in 2014. Kopitarja, ki se v NHL lahko pohvali še z več individualnimi priznanji, je leta 2016 doletela še ena velika čast. Postal je kapetan kalifornijske franšize.

Sportal Ker jim niso dovolili nastopiti za Slovenijo, so se obrnili in šli domov