Po dežju vedno posije sonce

Tudi tokrat so varovanci selektorja Bojana Raka znali izkoristiti ponujeno in še naprej ostajajo v boju za obstanek med najboljšimi tudi po spremembi tekmovalnega sistema za naslednje evropsko prvenstvo. Res je, da bo zdaj nasproti Belorusija, ki je bila v zadnjih letih vedno na zmagovalnem odru, ampak predaje v slovenskem taboru vsekakor ni.

Četverica, ki jo je Rak pripeljal v Gdansk, Bojan Tokič, Saš Lasan, Mitja Horvat in Jan Žibrat je že najmanj izenačila doslej najboljši slovenski moški dosežek, 12. mesto iz Bratislave pred 15 leti. Tedaj so slovenske barve pod vodstvom Boruta Verna branili Štefan Kovač, Robi Smrekar, Gregor Komac, Saš Ignjatovič in Gregor Škafar. Prav na Slovaškem so se veselili nekdanji "mušketirji" slovenskega namiznega tenisa, tokrat pa so njihovi nasledniki na čelu z našim olimpijcem Bojanom Tokičem prek Slovakov prišli do uspeha.

Veličina športnika je, da zna izkoristiti dano možnost in to so fantje v ponedeljek na Baltiku tudi dosegli. Žreb jim je namenil Slovake, ki so bili v prvih dveh dnevih precej bolj uspešni kot Slovenci. Slednji so ostali pri treh ničlah. Na koncu pa se je celo izkazalo, da je bil poraz s Čehi več kot dobrodošel. Lani še bronasti v domači Ostravi so v torek že za našimi. Enako tudi domačini Poljaki in Romuni. Če bi izgubili naši, bi marsikdo doma že "bentil", češ zakaj sploh hodijo na tekmovanja, če niti v štirih tekmah ne morejo zmagati. Ampak tak enostavno ne razume športa, sploh pa ne namiznoteniške scene. Fantje so vse znali obrniti v svoj prid, trije uvodni porazi jih niso zmotili. Priložnost, ki so jo dobili pa so objeli z obema rokama. Vsi štirje, ki so tu, čeprav izkušenega Lasana tokrat ni bilo med trojico, ki je igrala.

Horvat junak dneva

Bojan Tokič, 21. loparček Evrope, je z Lubomirom Pištejem začel kot da bi vklopil "turbo" pogon. Nasprotnik je ob njegovem vodstvu z 2:0 zbral le osem točk. Toda v nadaljevanju je 40. mest nižje postavljeni Pištej več kot našel zdravilo za našega asa. Odločalo se je v petem nizu, ki je bil za tiste z dobrimi živci. Tokič je imel ves čas pobudo, po minuti odmora s slovenske strani pa je Pištej le izenačil na 9:9. Kdor ni zmogel spremljati, je odšel iz dvorane, tisti ki smo ostali, smo objokovali prvo zaključno žogico in se veselili ob drugi, ki ni ubogala Slovaka. Jan Žibrat je tu svoja zgodba. Pet nastopov, pet porazov. Ampak s Slovaki je bil odnos znova sobotni in daleč od tistega, kar je mladenič uprizarjal v nedeljo, ki očitno le ni njegov dan. Ampak Jan je enostavno edini pravi dragulj, ki ga imamo. Seveda pa je obdelava dragih kamnov dolgotrajna in le upamo lahko, da bodo tisti, ki znajo, imeli dovolj potrpljenja, da mu na koncu uspe. Napovedi spodaj podpisanega so, da se ga bo čakalo sedem let, ker je to ravno pravljična številka. Jan pravi, da bo prej poleg z najboljšimi. Pomembno je, da vsaj bo in da ne bo na koncu še ena izgubljena priložnost.

Mitja Horvat je bil nato junak dneva. Prekmurec, ki je v redni službi in je ob igranju namiznega tenisa dokončal Fakulteto za družbene vede in si, kar je še bolj pomembno, ustvaril družino, je še enkrat znova potrdil iz kakšnega testa je. Tudi on je stvari z Erikom Illiasem reševal v petem nizu. Kot da bi se bal, da je preveč blaženosti med slovenskimi pristaši. Na srečo je vzel Tokičevo formulo in na srečo v končnici ni čakal tako dolgo kot reprezentančni kolega. Tedaj smo vedeli, da smo blizu, čeprav je Žibrat k mizi stopil le za nove tri nize.

Popolnega veselja še ne more biti

Sledilo je presenečenje, sicer že videno, ampak kljub vsemu. Lani Peter Šereda, letos Thomas Keinath. Oba sta predala zaključni dvoboj Bojanu Tokiču zaradi poškodbe. Da le ni kaj posebnega v tem našem Tokiču. Veselje se je lahko začelo in to navkljub novi spremembi pravil igre.

"Fantje so še enkrat znova potrdili, da so zares pravo moštvo, da znajo takrat, ko je potrebno pokazati, vse kar premorejo v svojem namiznoteniškem znanju. Seveda so za to zaslužni prav vsi, ki skrbijo za naš namizni tenis in čeprav turnirja še ni konec, je tole zares izjemen dosežek. Velika Belorusija je zdaj vsekakor velik favorit, ampak da smo se sploh znašli v tem položaju, to je tisto, kar je edino pomembno. Bravo fantje," je po prihodu iz dvorane povedal selektor Bojan Rak. Mitja Horvat, ki je imel obilne težave s poškodbo hrbta, je zdaj kot prerojen, ko je zanj poskrbel "čudodelnik" Dejan Kumar. "Očitno mi ta dvorana zares leži in očitno sem jaz tokrat joker naše reprezentance. Selektor je ocenil, da igram dobro in mi namenil to nalogo. Pomembno je, da sem pred tem igral tudi s Čehi, da sem spoznal okoliščine za igro, kar je zelo pomembno. S Slovaki imamo vedno zelo zahtevne dvoboje, to odločilno točko sem tokrat dobil jaz in sem zelo vesel. V moštvu je veliko optimizma," je povedal "Mičo". Bojanu Tokiču veliko ni bilo potrebno dodajati: "Naša taktika je dobesedno jasna na vsaki tekmi in tokrat smo bili uspešni. Seveda so svoj račun imeli tudi Slovaki, ampak bodo morali iskati novo priložnost. Sistem je tak, da danes popolnega veselja še ne more in ne sme biti, saj bo obstalo le deset reprezentanc v tej eliti in mi smo še vedno v igri. Zdaj je potrebno razmišljati, kako jutri dobiti Ščetinina in Platonova, Vladimir Samsonoiv je pač svet zase." Ampak kljub vsemu je "Vladi" tu že izgubil kar dva dvoboja, čeprav je tudi res, da veliki šampioni običajno v zrelih letih potrebujejo nekaj več zaleta.

Ženska vrsta je s 3:1 premagala Švico in si želi zmage v spodnjem delu drugega kakovostnega razreda. V največji meri gre prej za uteho kot kaj drugega. "Pomembno je, da so dekleta hitro prebrodila razočaranje po porazu s Portugalsko in tokrat prikazala zelo lepo igro. Nekaj težav ima Tomazinijeva in bomo videli kako bo v nadaljevanju turnirja," je po dvoboju povedala selektorica Vesna Ojsteršek Drnovšek. Danes bo najprej na drugi strani mize Norveška.