Boštjan Boh

Nedelja,
21. 7. 2019,
4.00

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,75

3

Natisni članek

Natisni članek

skok v športno preteklost

Nedelja, 21. 7. 2019, 4.00

5 let, 3 mesece

Skok v športno preteklost

Nehal se je potapljati šele, ko niso več kazali znakov življenja #video

Boštjan Boh

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,75

3

Shavarsh Karapetyan | Foto Twitter

Foto: Twitter

Šavarš Karapetjan je ime, ki verjetno ni poznano širši množici, a gre za nekdanjega vrhunskega športnika, ki je med treningom s potapljajočega trolejbusa rešil 20 ljudi. Junaško dejanje je vplivalo na njegovo zdravje in na konec njegove kariere. Njegova zgodba pa je v medije prišla šele čez nekaj let.

Šavarš Karapetjan, ki prihaja iz Armenije, ni samo junak, ampak je bil tudi izjemen športnik. V plavanju s plavutjo (tako imenovanem "finn swimming") je bil kar 17-krat svetovni prvak, 13-krat evropski prvak, poleg tega pa je enajstkrat podrl evropski rekord. A bolj kot po njegovih izjemnih rezultatih se ga danes spominjajo kot junaka, ki je iz potapljajočega trolejbusa rešil 20 ljudi. Brez njegove pomoči bi bilo vse skupaj končalo veliko bolj tragično. Nesreča je pri njem pustila duševne in tudi fizične posledice.

Z njim je bil lahko le njegov brat Kamo

Šestnajstega septembra 1976 je Šarvaš Karapetjan tekel ob erevanskem jezeru, kjer je običajno treniral. Ravno v tistem trenutku je bil blizu nesreče. Priče so pripovedovale, da je trolejbus zapeljal s ceste naravnost v jezero in v nekaj minutah potonil.

"Verjamem, da je šlo za neko višjo silo. Tisti dan bi moral biti v Hannovru, kjer je bilo svetovno prvenstvo, vendar me niso sprejeli v reprezentanco, zato sem se vrnil v Erevan. Sam sebi sem obljubil, da se bom vrnil v reprezentanco. Takoj ko sem prišel iz letala, sem začel trenirati. Ravno tisti dan sem treniral ob jezeru."

Šavarš Karapetjan je bil oddaljen le 25 metrov od kraja nesreče in je bil takoj na prizorišču. Nikomur, razen svojemu bratu Kamu, ki je bil takrat z njim, ni dovolil, da ga spremlja in opazuje. Brat je bil namreč zelo dober potapljač in v tistem trenutku je bil edini, ki bi mu lahko pomagal, če bi šlo kaj narobe.

Moral se je potapljati čim hitreje

Karapetjan je pozneje razlagal, da se je povsem zavedal tveganja. Kot vrhunski športnik je vedel, kakšne so njegove sposobnosti. Vedel je, da lahko pod vodo zdrži šest minut, in vedel je koliko časa imajo ponesrečenci v potopljenem vozilu.

"Bil sem tako samozavesten, da tudi pomislil nisem, da bi lahko naredil napako. Vedel sem, da ne bom mogel pomagati vsem, zato sem poskušal vse skupaj delati čim hitreje. Kamo se je potopil dva metra globoko, prevzel ljudi, ki sem jih rešil iz trolejbusa, in jih potegnil na površje, člani veslaške ekipe pa so jih prepeljali na obalo."

Nočne more in nesrečni sedež, ki ga ne bo nikoli pozabil

Na obali je bilo veliko ljudi, a niso vedeli, kdo je mladi mož, ki je reševal življenja ponesrečencev. Danes 66-letni Karapetjan je imel zaradi motne vode težave z vidljivostjo. Na globini desetih metrov je komaj kaj videl. "Ko sem se enkrat vračal na gladino, sem ugotovil, da v rokah držim sedež. Pozneje sem se zavedal, da sem s tem izgubil eno življenje. Zaradi tega sem imel dolgo časa nočne more in tega nisem mogel nikoli preboleti."

Nehal se je potapljati šele takrat, ko je videl, da nima več smisla. Vsi, ki so bili še v vozilu, niso več kazali znakov življenja. Reševalci so iz jezera potegnili trolejbus, medtem ko je povsem izčrpanemu Karapetjanu na obalo pomagal brat Kamo. Na trolejbusu je bilo 92 ljudi. Od tega jih je preživelo 46, 20 pa jih je rešil Šarvaš Karapetjan.

To ni bilo edino njegovo junaško dejanje. Dve leti pred tem (1974), ko je vozil avtobus, so skoraj padli v prepad. Sredi panike je ohranil mirno kri in zapeljal na varno in s tem rešil 30 življenj. Po končani karieri je v podjetju, kjer je delal, izbruhnil požar, pomagal je gasilcem pri požaru. Tudi takrat so ga morali zaradi zastrupitve z dimom odpeljati v bolnišnico.

Šarvaš Karapetjan je čez leta za svoja dejanja dobil državna priznanja, imel pa je čast nositi olimpijsko baklo. | Foto: Reuters Šarvaš Karapetjan je čez leta za svoja dejanja dobil državna priznanja, imel pa je čast nositi olimpijsko baklo. Foto: Reuters

Čutil je hude posledice

Njegovo junaško dejanje je pri njem pustilo resne zdravstvene posledice. Imel je težave s pljučnico, zastrupitvijo krvi, prav tako je čutil duševne posledice. Po dveh mesecih zdravljenja je začel trenirati, a je takoj začutil, da ni več isti.

"Spoznal sem, da lahko plavam le 10 metrov namesto 21 metrov. Moje stanje ni bilo več takšno kot prej, vendar sem, preden sem nehal, želel osvojiti še eno medaljo." Ta medalja je prišla kmalu v finalu pokala takratne Sovjetske zveze. Na vrsti je bil četrti, vsi trije plavalci pred njim so postavili rekorde.

"Nisem imel izbire. Sam sebi sem rekel: 'Če ne zmagaš, so vse tvoje medalje izgubijo svoj pomen. Sestavil sem se, postavil rekord in zmagal, ampak bil je čas za slovo, saj moje telo ni zmoglo več takšnih naporov."

Njegova zgodba je prišla v javnost šele čez šest let

Neverjetno se zdi, da so leta 1976 mediji pozabili na človeka, ki je rešil 20 ljudi. Takratna oblast ni želela, da bi se širile novice o tej tragediji. Tako je bilo vse do leta 1982, ko je časopis Komsomolska pravda objavil njegovo zgodbo. Kmalu za tistim je na dom dobil 70 tisoč pisem. "Nikoli nisem želel priti v stik z ljudmi, ki sem jih rešil. Nisem jih želel spominjati na ta dogodek, ampak veliko izmed njih me je našlo in so se mi zahvalili.

Šarvaš Karapetjan danes z družino živi v Moskvi in se ukvarja s proizvodnjo čevljev, njegovih dejanj pa zagotovo ne bodo nikoli pozabili.

Sportal Kanibal, ki tekmecev ni hotel le premagati, pač pa jih uničiti #video
Tom Simson
Sportal Smrt na epskem vzponu, ki je zaznamovala Dirko po Franciji #video
Sportal Brazilska sramota stoletja. Šest minut, ob katerih je obnemel ves svet.