Tadej Pogačar
Četrtek, 28. 11. 2019, 20.59
4 leta, 11 mesecev
nagrade Marjana Rožanca
Pogačar, Šarf, Matoh in Benetova dobitniki Rožančevih nagrad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Kolesar Tadej Pogačar, tretji na letošnji dirki po Španiji, je dobitnik nagrade Marjana Rožanca.
Kolesar Tadej Pogačar, tretji na letošnji dirki po Španiji, je med štirimi letošnjimi dobitniki nagrade Marjana Rožanca, ki jih občina Ljubljana podeljuje za šport. Za dolgoletno delo v športu pa so jih prejeli Tomo Šarf za delo v svetovnem in slovenskem gorskem teku, Cveta Benet za delo v rokometu ter za vsestransko udejstvovanje Janez Matoh.
Tadej Pogačar je že pri starejših mladincih opozoril nase z zmago na etapni dirki Giro del Lunigiana. V svojem prvem letu med člani je bil peti na dirki po Sloveniji, v drugem letu pa ga je zmaga na dirki po l'Avenirju že vodila med profesionalce. V eni sezoni je pri svojih dvajsetih letih prišel na 15. mesto na svetovni kolesarski lestvici ter dosegel ob treh etapnih zmagah skupno tretje mesto na dirki po Španiji, zmagal je na dirki po Kaliforniji in na dirki Algarve.
Tomo Šarf je kljub svoji poklicni karieri v Heliosu vseskozi vpet v športno udejstvovanje.
Tomo Šarf je kljub svoji poklicni karieri v Heliosu vseskozi vpet v športno udejstvovanje. Bil je eden prvih učiteljev in organizatorjev tečajev smučarskega teka v Ljubljani, je organizator športno-rekreativnih prireditev, zlasti na področju novejših izpeljank rekreativnih športov v kombinaciji s kolesarjenjem, tekom v naravi in gorskim tekom. Njegova glavna ljubezen je Šmarna gora. Dolga leta je član ekipe izvajalcev Ljubljanskega maratona ter avtor prog ter eden od stebrov rekreativnega športa v Ljubljani, so zapisali v obrazložitvi.
Cveta Benet se je rokometu zapisala že v mladih letih, ko je bila v vratih težko premagljiva, nato pa se je podala v trenerske vode. Skupaj z Jožetom Štukljem, Miranom Staničem in Dušanom Doljakom so v sezoni 1984/85 kot pobudniki praznovali uradni začetek rokometnega kluba Krim. Pod njeno taktirko je ekipa začela nizati uspeh za uspehom. Kmalu se je klubu pridružila tudi Marta Bon, najprej kot igralka, nato je prevzela trenersko funkcijo, Cveta Benet pa se je lahko posvetila prihodnosti kluba. Leta 1992 je predsednik kluba postal Zoran Janković in rokometašice z Galjevice so že čez tri leta postale državne prvakinje, zmago ponovile še 22-krat, dvakrat pa bile tudi najboljše v Evropi.
Janez Matoh že več kot 60 let deluje kot prostovoljec na najrazličnejših športnih ravneh, od društvenega do mednarodnega. Med drugim je 52 let vodil društvo Partizan Spodnja Šiška, danes poznan kot Športno društvo GIB. Četrt stoletja je bil prvi mož Gimnastične zveze Slovenije in to v času, ko se je gimnastika z Lojzetom Kolmanom, Aljažem Peganom in Mitjo Petkovškom vrnila v evropski in svetovni vrh.
Pri Olimpijskem komiteju Slovenije je bil dve mandatni obdobji član izvršilnega odbora, kot prvi podpredsednik hkrati predsednik odbora športa za vse. V svojih delovnih okoljih je spodbujal začetke številnih projektov nacionalnih razsežnosti, kot so Recept za zdravo življenje z gibanjem in športom, športni oddelki gimnastike v osnovnih šolah, izgradnja Gimnastičnega centra GIB, rekreacija in gibalna kultura starejših za programe Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejel je nagrado mesta Ljubljana, Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu in priznanji Mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo v športu in v letu 2018 tudi priznanje za življenjsko delo v športu.
Preberite še:
