Kramniku naj turnir vseh časov

Polega Kramnika so se turnirja udeležili še svetovni prvak Indijec Viswanathan Anand, številka ena svetovne lestvice Norvežan Magnus Carlsen, in ustvarjalni genij Aleksej Širov, ki igra pod špansko zastavo.

Kramnik je do prvega mesta prišel z dvema uvodnima zmagama, nato pa z remiji zadržal prvo mesto. Drugo mesto je zasedel Anand, čudežni mladenič Carlsen na tretjem oziroma predzadnjem mestu pa si je usodo zapečatil že s porazoma na začetku turnirja. Širov, najslabši po ratingu, je končal na zadnjem mestu, kar je bilo v tako močni konkurenci in glede na njegov stil igre morda pričakovati. Največje razočaranje turnirja je vsekakor Carlsen, ki je po zanj katastrofalni igri na olimpijadi nadaljeval v podobnem slogu in šele proti koncu ujel formo. Turnir je bil dvokrožen, rekordne 22. kategorije. Zmaga je sicer štela tri točke, remi pa eno.

Končni vrstni red: Kramnik 9, Anand 7, Carlsen 5, Širov 3;

Kot najstnik blestel v ruski reprezentanci

Kramnik je sicer vajen triumfov. Konec koncev je tisti, ki je končal legendarno obdobje Garija Kasparova. Kasparov je bil tudi tisti, ki ga je opazil že kot najstnika, in mu kot 16-letnemu mladeniču izboril mesto v izjemno močni olimpijski ruski reprezentanci, za kar se je na olimpijadi na Filipinih oddolžil z osmimi in pol točkami iz devetih partij ter odločilno pripomogel k zlati medalji.

"Veliko mladih je, ki zelo dobro premikajo figurice, toda Kramnik razume skrivnosti šaha kot pravi virtuoz," je ob priložnosti dejal Kasparov. Leta 1996 mu je uspelo z velikim Garijem deliti tudi prvo mesto na svetovni lestvici – bil je edini, ki je to zmogel med letoma 1985 in 2005, ko se je Kasparov kot številka ena upokojil.

Igra usode izbrala prvaka

Kramniku je bila usoda naklonjena. Čeprav je izgubil obračun za izzivalca svetovnega prvaka s Širovom, se je Kasparov odločil zanj. S Širovom je imel namreč tako ugoden medsebojni rezultat, da ga po njegovih besedah "ni bilo sponzorja, ki bi finančno podprl masaker v neenakovrednem dvoboju". Najbrž je izbiro pozneje obžaloval, saj je Kramnik s suho pozicijsko igro omrtvil ubijalski instinkt svetovnega prvaka in ga leta 2000 vrgel s prestola. Če uporabimo nogometni žargon – lepota brazilske igre je razpadla proti neprebojni italijanski obrambi. Kramnik pozneje Kasparovu ni dal priložnosti za povratni dvoboj, kar mu je omajalo ugled med številnimi privrženci. Mnogi so njegovo izmikanje označilli za strahopetno, Kasparov pa se je naveličan brezplodnih poskusov odločil za politiko.

Kramnik je sicer naslov pozneje komajda ubranil proti Madžaru Petru Leku, v škandaloznem dvoboju za naslov prvaka v ruski Elisti pa je v podaljških ugnal tudi Bolgara Veselina Topalova. Dvoboj se je zapisal v zgodovino kot "straniščni", zaradi nedokazanih obtožb o goljufanju Kramnika.

Po izgubi naslova zaigral bolj podjetno

Njegova vladavina se je končala s prepričljivim porazom proti Anandu leta 2008, ko je razglasil, da bo tudi spremenil svoj stil igre. Z leti je namreč postal igralec hitrih remijev in se izogibal slehernemu tveganju, zaradi česar so postajali nejevoljni gledalci, organizatorji, sponzorji in novinarji. Držal je besedo in danes igra bolj ustvarjalno kot v svojem šampionskem obdobju, kar je pripomoglo tudi k zadnjemu zmagoslavju.