Ključni trenutek je bil, ko me je med poplavami zagrabil vrtinec

Sprva je Peter Kauzer mislil, da bi morda nastopil na septembrskem svetovnem prvenstvu v ZDA, a se je pozneje izkazalo, da so bile to le pobožne želje. Poškodba je bila precej bolj resna, kot je bilo sprva videti. Na koncu je uvidel, da nima smisla riniti z glavo skozi zid in da je bolje, da poškodbo do konca sanira in v novo sezono štarta popolnoma zdrav.

Konec januarja odhaja

Peter trenutno trenira na Savi v domačem Hrastniku. Do živega mu ne pride niti trenutni mraz, ki je v zadnjih dneh zajel Slovenijo. In kako se trenutno počuti? "Odlično sem. Rama je že toliko boljša, da lahko že normalno treniram. Počasi dobivam nazaj moč, ki sem jo imel pred poškodbo, tako da roko že lahko normalno obremenjujem. Sicer v fitnesu še ne morem dvigovati težkih uteži, vendar se iz tedna v teden vse skupaj izboljšuje. Sem pa tudi v stikih s svojim fizioterapevtom Urbanom in bratrancem, ki je tudi trener fitnesa. Oba mi svetujeta, katere vaje naj delam, da bi lahko ramo čim prej pozdravil," je uvodoma povedal dvakratni svetovni prvak, ki konec januarja odhaja v Združene arabske emirate, zadnja leta že stalno destinacijo slovenskih divjevodašev. Tudi tokrat mu bosta družbo delali žena Janja in hčerka Nola. "Prvi teden bo bolj privajanje na vodo, ko pride Dejči (Dejan Testen, op. p.), pa bodo treningi že malo resnejši, saj me bo lahko posnel na vodi. Osmega februarja se mi pridružita še moj oče in fizioterapevt Urban."

Po dolgem času se je spustil čez tacensko zapornico

Najboljši slovenski kajakaš zadnjih let pa ne trenira samo na mirni vodi, kar je bilo pred časom običajno za njegove treninge. Vedno bolj vključuje tudi trening na divji vodi in vse kaže, da je rama že toliko zdrava, da zdrži tudi večje obremenitve. "Ravno pred dvema dnevoma sem bil na treningu v Tacnu. Sprva sem bil na mirni vodi, nato pa sem se prvič po dolgem času spustil čez tacensko zapornico. Občutki so bili fenomenalni. Najbolj sem se bal, da bom imel zaradi poškodbe psihološko blokado, vendar mi jo bolj ali manj uspeva odmisliti. Pravzaprav je bil ključni trenutek, ko me je med poplavami zagrabil vrtinec in sem se moral ujeti na poškodovano roko. Takrat sem uvidel, da je poškodba rame že skoraj odpravljena," se je razgovoril 31-letni Hrastničan, ki pravi, da je zdaj v čolnu dobil prave občutke in igrivost. "Vrnil sem se k osnovam kajaka. To mi je pomagalo, saj sem v zadnjih dveh sezonah izgubil tiste občutke in igrivost, ki sem jih imel pred tem. V določenih trenutkih sem stvari raje reševal na moč, kot da bi izkoristil svoje občutke. Zdaj se znova igram v čolnu."

Včasih bi moral biti malo bolj umirjen

Poškodbo je skušal obrniti sebi v prid, saj se je lahko po dolgem času povsem sprostil in se zares odpočil, saj je bil že nekoliko sit kajaka. Zdaj je, kot pravi, dobil pravo motivacijo in spoznal nove stvari, potem ko je tekme spremljal s tribun ali prek televizijskih prenosov. "Vidiš napake tekmovalcev, ki jih sicer ne. Sprva mi je bilo težko, ker nisem bil zraven, pozneje pa sem videl, da se nima smisla obremenjevati in da moram poškodbo vzeti kot nekaj dobrega. Videl sem namreč tudi, kakšne napake sem sam delal. Včasih bi moral biti malo bolj umirjen in ne za vsako ceno riniti z glavo skozi zid," priznava Kapsl, ki upa, da se bo tekem lahko loteval na drugačen način kot v prejšnjih sezonah.

Ga bomo gledal tudi na olimpijskih igrah v Tokiu?

V novo sezono bo šel bolj previdno, a cilji ostajajo visoki. Kako tudi ne, saj se je v njegovi vitrini nabralo že veliko medalj z največjih tekmovanj. "Trenutno niti ne vem, kam spadam v svetovnem merilu, saj nisem tekmoval vse od tekme v Londonu. Čutim, da sem sposoben še marsikaj narediti. Če tega ne bi čutil, verjetno ne bi več vztrajal. Motiva imam dovolj, vendar se zavedam, da bom moral v prihodnji sezoni iti iz tekme v tekmo in si sproti postavljati cilje. Je pa res, da bo glavni cilj svetovno prvenstvo v Londonu, kjer si želim osvojiti medaljo," Kauzer ne skriva svojih visokih ciljev. Nekoliko pa so se spremenili tudi dolgoročni cilji. Peter si želi svojo športno kariero še nekoliko podaljšati. "Pred to poškodbo sem vseskozi govoril, da bom kariero končal leta 2017, ko bo evropsko prvenstvo v domačem Tacnu. Po tej poškodbi sem začel na stvari gledati malo drugače. Zdaj menim, da imam dovolj motivacije in moči, da kariero podaljšam do leta 2020. Zavedam, se da bo naporno, bo pa veliko odvisno od tega, kakšni bosta prihodnji dve sezoni," je še povedal Kauzer, ki si tako pušča odprta vrata za olimpijske igre v Tokiu.