Ker jim niso dovolili nastopiti za Slovenijo, so se obrnili in šli domov

Leta 1991 so bila tacenske tribune nabito polne.

Vsega nekaj dni pred slovensko razglasitvijo samostojnosti ter desetdnevno vojno sta Tacen in Bovec gostila svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. Prvenstvo se je končalo v nedeljo, 23. junija, v noči na četrtek pa je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon JLA. Že dan pred tem so proti mejnim prehodom z Italijo krenile oklepne enote reškega korpusa.

Prvenstvo je potekalo normalno

Kljub temu, da je v tistih dneh v Sloveniji vladalo napeto vzdušje, je svetovno prvenstvo v vseh pogledih uspelo in tudi odnosi s takratno jugoslovansko zvezo so bili korektni. Eden od glavnih akterjev je bil Rade Kovačević, ki je skonstruiral znamenito tacensko progo in bil eden glavnih v organizacijskem odboru za svetovno prvenstvo leta 1991.

Ta nam je že pred časom razkril, da je med prvenstvom vse potekalo normalno. In šele takrat, ko so se začeli udeleženci in člani mednarodnih organizacij odhajati, so začutili, da se nekaj dogaja. "Če mi nismo ničesar vedeli, so tuji tekmovalci vedeli še manj," je povedal Kovačević.

Tekmovalci so bili takrat osredotočeni predvsem nase in se jim ni niti sanjalo, da se bo čez nekaj dni začela vojna.

Po prvenstvu se je nekaj govorilo, a na vojno niso niti pomislili

Junak tega prvenstva je bil kajakaš Marjan Štrukelj, ki je v Tacnu osvojil drugo mesto. Tudi on je povedal, da so šele po svetovnem prvenstvu neuradno izvedeli, da se nekaj dogaja. A da bo vojna, si nihče niti najmanj ni mislil. Obisk svetovnega prvenstva so tik pred zdajci odpovedali tudi visoki gostje, kar je dalo še dodatne dvome.

Slovenski slalomisti so se takoj po prvenstvu odpravili na tekme svetovnega pokala in za vojno v Sloveniji izvedeli šele prek tujih medijev. "V četrtek smo v italijanskih časopisih brali, da je vojska prišla na ceste. Rekli smo, da če je tako, potem za Jugoslavijo ne moremo več nastopiti. Poskušali smo tekmovati za Slovenijo ... Tega nam niso dovolili, zato smo se obrnili in odšli domov," nam je pred časom povedal Marjan Štrukelj.

"Mi smo se bolj ukvarjali s tekmo" Andrej Jelenc Foto: Sportida

Tistega leta je v Bovcu v kanuju enosedu v spustu tekmoval tudi današnji direktor slovenskih reprezentanc Andrej Jelenc. Dve leti pred tem je bil v ZDA svetovni prvak, v domačem Bovcu pa si je priveslal tretje mesto. "Spominjam se, da je bilo zares veliko ljudi. Moram reči, da takrat nismo ničesar čutili. Sami smo se bolj ukvarjali s tekmo. Mogoče je bilo čutiti napetosti v vodstvu ekipe, med samimi tekmovalci pa ni bilo nobenih težav," je razkril Jelenc.

Janez Skok v času svoje športne kariere. Foto: Osebni arhiv

Še danes ima občutek, da so čakali, da se prvenstvo konča

Nekdanji kajakaš Janez Skok je bil eden tistih tekmovalcev, ki je imel svetovno prvenstvo dobesedno na domačem pragu, saj njegova hiša stoji le nekaj metrov od tacenske proge. Skok ima na prvenstvo zelo lepe spomine, saj je bilo takrat izjemno vzdušje. V času prvenstva je bil tako osredotočen na tekmo, da se ni niti dobro zavedal, kaj so dogaja okoli njega.

"Zdi se mi, da smo mi šli v torek že na tekmo svetovnega pokala. Naslednji dan so prišli že tanki na ceste … Moram povedati, da se vsega tega spominjam zelo medlo. V času svetovnega prvenstva sem bil zelo osredotočen na tekmovanje. Vedeli smo, da se dogaja, ampak smo bili tako izolirani od vsega, da nismo točno vedeli, kaj. Imam celo občutek, da so čakali, da se konča to prvenstvo. Moramo vedeti, da je bilo takrat tukaj veliko ljudi iz celega sveta in lahko bi prišlo do mednarodnega zapleta."