Kako bosta (pre)živela ACH in Krim?

Pred kratkim je rokometni klub Krim v javnost poslal izjavo, v kateri je delno opisal tudi svoj finančni položaj. Po eni strani je poteza presenetljiva, saj se serijski slovenski prvak v javnosti ponavadi ne oglaša na takšen način, po drugi pa razumljiva. Razumljiva zato, ker so se v Krimu želeli odzvati na zapise nekaterih tujih medijev, da igralkam dolgujejo pet plač. Pojasnili so, da dve in da bosta ti poravnani v kratkem. Na kasnejši tiskovni konferenci je klub napovedal tudi znižanje proračuna v prihodnji sezoni za približno tretjino, kar gotovo pomeni tudi zavestno odrekanje najvišjim ambicijam.

Minus trideset odstotkov

Namere glede na gospodarsko stanje niso presenetljive. Nikakor. Morda je (bilo) bolj presenetljivo, da se je Krim leta 2011 sploh lotil velikopoteznega projekta z obilo tujimi, uveljavljenimi in posledično tudi ne poceni igralkami. S triletnim ciklom, ki se izteka po letošnji sezoni, je spet želel postati resen kandidat za osvojitev lige prvakov, čeprav je bilo že pred tremi leti jasno, da je država v vse prej kot rožnatem položaju. Kolektiv, ki domuje v Stožicah, pa se je v finančnih škripcih znašel že leta 2010, a nato ujel stabilnost. Klub ima proračun okrog 1,7 milijona evrov, njegova ekipa pa prvenstveno ni usmerjena na razvoj, z obilico mladih igralk, ampak na rezultat.

Obstajajo jasni namigi, da se bo trend spremenil, ekipa pomladila, kar bo logična posledica plitkejšega žepa kluba, ki je v letošnji sezoni intenzivneje in sistematičneje začel delati tudi z lastnim podmladkom. Nekaj tovrstnih vlakov je že odpeljalo, a bolje pozno kot nikoli. Vsekakor pa je potrebno nekaj let, sezon, da vzklijejo prvi cvetovi po začetku skrbnejšega obdelovanja igralskega vrta.

Brez alarmnih zvoncev, ključna je vizija

Če povzamemo: finančno stanje v Krimu ni alarmantno, klub pač ni imun na gospodarsko stanje. Tako pri njem kot v drugih, tudi priznanih športnih blagovnih znamkah so se dogajale že večje zamude pri izplačilih. Pomembno je, da organizacija ne zabrede v večje dolgove, da si zastavi pravo in gmotno vzdržno vizijo, zanjo pripelje prave ljudi in se drži svoje poti.

Kljub nižjemu proračunu bo imel Krim še vedno prepoznavno ime. Verjetno tudi solidno ekipo, četudi ne za evropski vrh. Ena od smiselnih strategij bi bila združevanje obetavnih mladih rokometašic iz ožje in širše regije ter njihov napredek ob pomoči izkušenejših kolegic morda tudi nekoliko višje cene, a nesporne kakovosti in značaja. Strategija, ki so jo v ne tako davni preteklosti v Krimu že imeli.

Pri ACH Volleyju ne samo denar, ampak tudi športni cilji

Trenutno za odbojkarji ACH Volleyja res ni rožnata sezona. Ne samo da so po hitrem postopku izpadli iz lige prvakov, na mino so naleteli tudi v domačem tekmovanju. V polfinalu zaključnega turnirja pokala so jih po sedmih letih s prestola vrgli Kamničani. Vse skupaj ima logično ozadje, slovenski odbojkarski velikan se že celotno sezono bori s finančnim primanjkljajem, najkrajšo pa, kot je običajno, potegnejo tisti, ki so najmanj krivi za nastali položaj. Torej igralci in trenerji. Barko sta po skupinskem delu lige prvakov, v katerem je ACH Volley dosegel najslabši izkupiček v zadnjih sedmih letih v tem tekmovanju, že zapustila oba tujca, Milan Rašić in Anđelko Ćuk, preostali pa nekako še vztrajajo.

Tik pred novim letom so strokovni štab in igralci prejeli eno celotno plačo, žal pa je bila ta za nekatere prva v tej sezoni, za nekatere druga v zadnjega pol leta, so pa še hujši primeri. Kakšen je položaj danes, smo povprašali Rasta Oderlapa, predsednika ACH Volleyja. "Pri ACH Volleyju smo z namenom stabiliziranja finančne konstrukcije in prilagoditve stroškov zahtevnosti tekmovanj že med sezono prekinili sodelovanje z Anđelkom Čukom in Milanom Rašićem. Menimo, da je naša usmeritev v čim bolj učinkovito finančno investiranje ustrezna, zato smo dali priložnost slovenskim igralcem in trenerju, ki v sodelovanju z našim klubom ne vidijo samo denarja, ampak tudi preostale športne cilje. Gospodarsko stanje v državi se seveda odraža tudi v pripravljenosti sponzorjev za vlaganja v šport," je uvodoma povedal predsednik Rasto Oderlap.

Dolžni le še tri plače? Igralci zaupajo upravi

Spregovoril je tudi domnevnih zamudah pri plačah: "Finančne obveznosti do igralcev izpolnjujemo z zamudami, ki so posledica neusklajenih rokov prilivov z odlivi. Delamo v smeri, da nam bo do konca sezone uspelo izplačati vse plače in pokriti nekaj preteklih dolgov. V tem trenutku zamujamo s tremi plačami igralcem v tekoči sezoni."

Nekoliko drugače je za Sportal povedal Gregor Ropret, organizator igre ACH Volleyja, ki je dodal, da igralci še vedno povsem zaupajo upravi kluba. "Eno plačo smo dobili konec decembra, eno januarja, zdaj pa zadeva spet malce stoji. Uprava nam je obljubila, da do konca leta z nakazali ne bi smelo biti več težav. Glede na priliv financ v klub pa se bo krpal dolg tudi za nazaj. Igralci upravi verjamemo, ne preostane nam drugega kot to."

Prihodnost meglena, a pri "oranžnih zmajih" še bruhajo ogenj

Kakšna je torej prihodnost najboljšega odbojkarskega kluba v zadnjem desetletju? "V vodstvu kluba bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bi lahko uspešno nadaljevali našo pot. Ob tem se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki materialno podpirajo naš klub. Brez njih nas seveda ne bi bilo. Izjemno podporo imamo tudi v lokalni skupnosti, saj Mestna občina Ljubljana sistemsko podpira tudi vrhunski šport. Hvala tudi vsem navijačem. Veseli me, da igralci in strokovni štab v zahtevnem položaju še vedno delajo profesionalno in venomer pustijo srce na terenu," je še pogovor končal predsednik ACH Volleyja.