Janja Garnbret
Petek, 20. 10. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Pogovor z najboljšo športno plezalko na svetu
Janja Garnbret: Misel na olimpijske igre je dvorezen meč #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
Slovenska športna plezalka Janja Garnbret je na svojem športnem teritoriju kot članica superiorna že dve leti zapored. Navidez drobno dekle je v steni kot športna različica Spider-Woman. Kako se 18-letna Korošica, (znova) zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji (z rekordnim izkupičkom 1100 točk!) ter drugim mestom v skupnem seštevku balvanskega plezanja, počuti ob neprestanem nizanju pridevnika čudežna ob njenem imenu in kako daleč ali blizu se ji zdi olimpijski nastop?
Sezona športnega plezanja je skoraj končana. Čaka vas samo še sklepno dejanje sezone v Kranju, ki ne more več spremeniti vašega uspeha na rezultatski lestvici te sezone. Znova prvo mesto v skupnem seštevku težavnostnega plezanja in kombinacije z balvanskim (ter rekordnimi 1100 točkami) ter drugo mesto v balvanskem plezanju. Se je breme že odkotalilo z ramen ali bo vztrajalo do Kranja?
Ne nek način je to res razbremenitev, in če ne bi bil Kranj na sporedu ravno ob koncu sezone, bi bila ta razbremenitev še večja. Ker pa nas čaka še tekma pred domačim občinstvom, je pritisk še nekoliko večji. Pred domačim občinstvom hočem pokazati najboljše plezanje. Kar zadeva rezultatov, pa je res vse odločeno in s tem nisem več obremenjena.
Na evropskem prvenstvu v Münchnu je osvojila zlato v kombinaciji in srebro v balvanih. (Na fotografiji z reprezentančnimi kolegi Jernejem Kruderjem, Mino Markovič in Katjo Kadič).
Kako težko je bilo sicer breme na vaših plečih po lanski odlični sezoni?
Glede na to, da sem v težavnosti že lani dosegla vse, sem se letos načrtno bolj posvetila balvanskemu plezanju. Tik pred začetkom težavnostne sezone nisem verjela v svojo formo. Imela sem zgolj dva tedna treninga težavnostnega plezanja in nisem ničesar pričakovala. Nisem se obremenjevala z rezultati lanske sezone, vse, kar sem želela, je prikaz dobrega plezanja.
Letošnja sezona je bila zame celo nekoliko lažja, vsaj po psihični plati … verjetno sem se iz lanske veliko naučila. Nisem čutila pritiska, da moram kaj doseči, ampak sem si želela zgolj ponovitve lanskih rezultatov. Je bila pa sezona zaradi nastopanja v obeh disciplinah precej bolj fizično naporna kot lanska.
Letos se je načrtno bolj posvetila balvanskemu plezanju. V tej disciplini je zmagala tudi pred domačim občinstvom, na The Rock Ljubljana.
Kako zahtevno je prehajanje iz ene v drugo disciplino?
Prehajanje vsekakor ni preprosto. So pa smeri tudi v težavnosti postale skupaj zloženi balvani … in če si dober v balvanih in treniraš balvansko plezanje, lahko plezaš dobro tudi smeri.
Janjin trener je selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju, Gorazd Hren.
V težavnostnem plezanju so letos uvedli časovno omejitev. Namesto v osmih minutah mora plezalec svoje delo opraviti v šestih. Kako vi gledate na to novost? Domen Škofic je ravno zaradi tega na EP ostal brez odličja.
Novo pravilo mi seveda ni všeč. Zdaj moramo poleg plezanja misliti še na čas. Tudi sama sem zaradi tega na tekmah, tudi na EP, imela nekaj težav … Zdaj sem se že nekako navadila, je pa seveda odvisno tudi od postavitve smeri.
Če je zahtevna, tako ali tako ne moreš biti predolgo v steni in ne porabiš vsega časa, če pa je stena zelo plezljiva, z veliko počitki, kjer se veliko ustavljaš, ti kaj hitro zmanjka časa.
Kako blizu vam je hitrostno plezanje, ki se mu slovenski plezalci v preteklosti niste veliko posvečali, navsezadnje niti nimamo stene za trening hitrostnega plezanja, zdaj pa je zaradi olimpijskih iger to skorajda nujno. Vam je že zlezlo pod kožo?
Hitrostno plezanje mi osebno ne predstavlja nikakršnega plezalnega izziva, niti te discipline ne bi resneje trenirala, se pa občasno rada preizkusim tudi v hitrostni smeri. Že zaradi občutka, zaradi olimpijskih iger, poleg tega mi koristi tudi pri balvanih in težavnosti. No, pa še zabavno je in tudi moji časi so se v zadnjem letu že precej izboljšali.
Na olimpijskih igrah leta 2020 na Japonskem bo športno plezanje prvič del olimpijske družine. Podelili bodo samo en komplet odličij, zato bodo vse tri plezalne discipline "zapakirane" v eno. Tekmovalci bodo nastopali v težavnostnem, balvanskem in hitrostnem plezanju.
Kljub napredku pa ne verjamem, da bi se lahko znašla med deset najboljšimi hitrostnimi plezalkami. Ne vidim se, da bi prišla blizu. Rusinje so precej superiorne, Francozinja Anouck Jaubert pa je zmagala v skupnem seštevku.
Iz arhiva:
- Težko pričakovana pridobitev za slovenske plezalce že v maju?
- Selektor Gorazd Hren o novem olimpijskem formatu: Ni optimalno, ampak tako je. Treba je zavihati rokave.
Kaj bi v letošnji sezoni izpostavili za svoj tekmovalni vrhunec?
Verjetno mojo prvo zmago v balvanih, sicer pa je vsaka tekma nekaj posebnega. Zelo sem zadovoljna tudi s svojim plezanjem v polfinalu Edinburga ter v Wujiangu na Kitajskem, kjer sem splezala vse štiri smeri.
Kaj pa spodrsljaji? Pravijo, da se ravno iz napak največ naučimo.
Tudi napak je bilo nekaj. Na primer v Vailu na balvanski tekmi, kjer se mi prvič ni uspelo uvrstiti v finale (7. mesto), pa v Arcu, kjer sem bila sicer tretja v težavnosti, kar je dober rezultat, nisem pa bila zadovoljna s svojim plezanjem. Tudi to je bila dobra lekcija.
Tudi 3. mesto v Xiamenu na Kitajskem, kjer smer, v kateri sem padla, ni bila zahtevna, a sem naredila manjšo napako, spodrsnilo mi je in sem padla.
Že sami ste se v enem od prejšnjih odgovorov dotaknili olimpijskih iger. Te so na sporedu leta 2020, kar je po eni strani še zelo daleč, po drugi pa niti ne tako. Kaj vas spreleti ob omembi tega največjega športnega tekmovanja? Vas moti, ker vas stalno sprašujemo o tem?
Gre za dvorezen meč. Seveda sem zelo vesela, da bo plezanje končno del olimpijske družine, iger se veselim, po drugi strani pa je pred igrami še ogromno tekmovanj. Med drugim tudi dve svetovni in dve evropski prvenstvi ter tri sezone svetovnega pokala. Preden se lotimo olimpijskih iger, bi se raje osredotočila na te cilje.
Ob omembi imena Janja Garnbret mediji pogosto posežemo po uporabi pridevnikov, kot sta čudežna, čudežno dekle. Vas to zmoti, vam položaj tako superiorne športnice v svoji disciplini godi?
Ne, sploh me ne moti, fino mi je. Je pa res, da zdaj nisem več deklica, navsezadnje imam že 18 let. Morda sem bila pred dvema letoma, ko sem se začela vzpenjati na zmagovalni oder med članicami, res čudežna deklica, zdaj pa … saj ne vem, kaj naj rečem. Nisem več tako nova na sceni, no, nisem sicer stara, nisem pa več presenečenje.
Na predstavitvi slovenske reprezentance v športnem plezanju je plezala ob boku Iztoka Čopa, enega najboljših slovenskih športnikov vseh časov in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije.
Številni športni plezalci se radi preizkušajo tudi v naravnih stenah. Koliko je bilo letos takih priložnosti za vas?
Premalo. Želim si več plezati v skali, kjer lahko plezam povsem neobremenjeno. Žal mi za to preprosto zmanjkuje časa. Skozi leto sem zaposlena s tekmami, zdaj me čaka šola. Upam, da bo po koncu srednje šole tudi za plezanje v skali več časa.
Kako ste zadovoljni s svojim usklajevanjem šole in plezanja? Kako je za to poskrbljeno na gimnaziji v Velenju?
Vsa tri leta mi grejo zelo na roko. Res je, da sem na koncu jaz tista, ki se moram učiti in pridobiti vse ocene, pa vendar … omogočili so mi, da sem teste pisala takrat, ko mi je to časovno ustrezalo, veliko je bilo ustnega spraševanja …
Koliko ste imeli v lanskem letu opravičenih ur?
Okoli 300, čeprav se mi zdi, da sem glede na to, koliko potujem, kar precej časa v šoli.
Pa neopravičenih?
Nič. (smeh, op. a.).
S partnerjem Domnom Škoficem sta se lani v Kranju veselila skupne zmage v seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju.
Lani sta z Domnom po zaključni tekmi v Kranju zelo hitro odpotovala na počitnice. Že vesta, bodo letos počitnice plezalno obarvane ali ne?
Ne vem, še razmišljava, opcij in idej je več. Lani sva plezalke namenoma pustila doma, saj sva si želela počitnice, ki bodo povsem na off, letos jih najbrž ne bova.
