Ponedeljek, 4. 4. 2022, 21.00
2 leti, 7 mesecev
Intervju, Anja Osterman
Potrebovala je spremembo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
1
Anja Osterman, slovenska kajakašica na mirnih vodah, je za letošnje priprave izbrala ZDA. Odločila se je za novo pot in kot pravi, ji gre trenutno vse po načrtih. "Potrebovala sem spremembo," nam je zaupala v intervjuju.
Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman sta na OI v Pekingu doživeli veliko razočaranje, potem ko sta se nesrečno prevrnili.
Anja Osterman je v preteklih letih skupaj s Špelo Ponomarenko Janić v kajaku dvosedu nizala vrsto izjemnih uspehov. Primorki sta se z največjih tekmovanj kot po pravilu vračali z medaljo okrog vratu. A v petih letih priprav in garanja je bil njun skupni cilj olimpijska medalja, ki pa jo po nesrečni in presenetljivi prevrnitvi nista osvojili. Razočaranje po OI je bilo veliko, za piko na i pa sta obe tik pred svetovnim prvenstvom zboleli še za covid-19. Po končani sezoni sta se Anja in Špela odločili, da gresta vsaka svojo pot in se preizkusita v kajaku enosedu. Naša sogovornica, ki ravno končuje priprave v ZDA, se je po spletu naključnih okoliščin znašla pod vodstvom slovaškega trenerja Petra Likerja. Kam jo bodo pripeljale spremembe, pa bomo videli že v letošnji sezoni.
Kakšno je vaše trenutno počutje na pripravah v ZDA?
Naporno je. Še nekaj dni treninga imam (z Anjo smo se pogovarjali prejšnji teden, op. p.), preden grem domov. Peti teden je najbolj naporen, tako da nekoliko čutim utrujenost.
Anja Osterman je glavnino priprav opravila v ZDA.
Kako ste se odločili za priprave v ZDA?
Januarja sem bila na pripravah v teku na smučeh. To je bilo zame nekaj novega. Zadnjih pet let nismo delali nič takšnega, tako da me je tek na smučeh zelo navdušil. Bilo je nekaj novega. Po tistem nisem vedela, kam bom šla naprej na priprave.
Pogovarjala sem se z nekaterimi tujimi ekipami in večinoma so se odločili, da bodo trenirali po Evropi. Izvedela sem, da Slovaki vedno potujejo v ZDA. Stopila sem z njimi v stik in konec januarja je bilo jasno, da bom šla na priprave v ZDA. Vse sem urejala v zadnjem trenutku, a se je vse nekako obrnilo v moj prid.
Navdušila se je nad tekom na smučeh.
Kako ste se na začetku znašli, ko ste se odločili, da greste svojo pot?
Novembra, ko sem začela spet trenirati, sem se odločila, da bom trenirala sama. Vpisala sem se na fakulteto, potrebovala sem več prostega časa … Predvsem mi je bilo pomembno, kdaj grem lahko na trening, kaj bom delala na treningu in da lahko poslušam svoje telo. Če si v ekipi, tega ne moreš početi. Zato sem se odločila, da grem svojo pot. Po olimpijski sezoni je bil ravno pravi čas za to. Potrebovala sem neko spremembo in moram povedati, da sem imela pomoč z vseh strani. Dobila sem novo voljo do treningov, priključitev slovaški ekipi pa je bila le še češnja na vrhu torte. Na vodi poteka vse tako, kot mora. Razumemo se in tudi sezono bomo nadaljevali skupaj. Moram povedati, da sem zadovoljna.
In kako ste zadovoljni s svojo trenutno pripravljenostjo, če jo primerjate s preteklimi leti?
Vedela sem, da bodo treningi drugačni. Zdaj imamo en daljši trening na vodi, popoldne sledi trening v fitnesu. Vidim, da to mojemu telesu ustreza. Določene treninge imamo zelo podobne kot prejšnja leta, tako da se lahko primerjam. Vidim, da mi gre zelo dobro in da čutim vodo. Še vedno poslušam svoje občutke in vidim, da je zaveslaj dober, in tudi čoln mi lepo drsi. Prav tako dobim pohvalo trenerja. V petih tednih me je tako dobro spoznal, da me je povabil na vse naslednje priprave in bom lahko trenirala s Slovakinjami. Imela bom vse plačano, tako da je to velik plus zame. Res lahko rečem, da sem zadovoljna s pripravami in upam, da bo šla tudi sezona tako naprej. Trenutno gre res vse po načrtih.
Odločili ste se za priprave v ZDA. Kako je trenirati tam?
Lahko bi primerjala z Avstralijo. Ljudje so prijazni in odprti. Tukaj je drugače. Vse hiše imajo zunaj verande in ljudje se družijo med seboj. Drugače je kot v Evropi. Ravno kanadski kolegici sem razlagala, da bi v Evropi verjetno vsi imeli visoke ograde okoli hiše. Ob šesti uri zjutraj, ko imamo jutranji tek, lahko vidiš veliko ljudi, ki se rekreirajo. Lepo jih je videti.
So koronavirus oziroma tamkajšnji ukrepi kaj vplivali na vaše življenje?
Odkar sem tukaj, o tem ne govori nihče. Natakarji v restavracijah imajo maske, pa še to ne vsi. Šest tednov življenja je tukaj videti tako, kot da je vse po starem. Kot pred letom 2020.
Anja Osterman bo zdaj dala prednost kajaku enosedu.
Se bo zdaj težje uvrstiti v slovensko reprezentanco, glede na to, da bosta s Špelo tekmovali vsaka v svojem čolnu?
Za svetovni pokal sta dve mesti, ampak s Špelo sva že kvalificirani za tekme svetovnega pokala. Tista, ki bo na tekmah za svetovni pokal imela boljši rezultat, bo lahko tekmovala na svetovnem in evropskem prvenstvu. Treba je vseeno vedeti, da je pri nas več disciplin, tako da je veliko možnosti za tekmovanje. Ne bo nobenih težav. Sama pa bi se raje osredotočila na 500 in 200 metrov.
V celem letu imate le štiri tekme. Vas ne moti, da mesece trenirate in garate za štiri tekme na leto?
Imamo dve tekmi svetovnega pokala, začetek avgusta je svetovno prvenstvo, 15. avgusta pa še evropsko prvenstvo. Res je, celo leto treniraš, tekmovanj pa imaš zelo malo. Na to žal ne morem vplivati in sem že vajena tega. Vedno smo bili osredotočeni na svetovno prvenstvo. Kot sem rekla, na to ne morem vplivati. Sama poskušam čim bolje trenirati in potem tekmovati.
Kakšni so vaši dolgoročni cilji, pogledujete tudi kaj proti OI v Parizu?
Vsako leto si postavim cilje, ampak tudi Pariz imam v mislih. Če ga ne bi imela, potem verjetno ne bi trenirala. Sicer je ta sezona nekoliko drugačna, ker je bolj usmerjena v to, kako se počutim. Ne bo konec sveta, če na tekmah ne bo šlo vse po načrtih. Ampak da, Pariz imam v mislih.
Anja Osterman, tretja z leve, se v novi ekipi dobro počuti.
Ali je bilo po zadnji, nesrečni sezoni kaj težje vzdrževati motivacijo?
Ne, s tem nisem imela težav. Bolj pomembno mi je bilo, da naredim spremembo, ker sem to potrebovala. Nisem več želela trenirati na isti način in res sem imela premalo prostega časa. Vse je bilo preveč usmerjeno v trening … Vedela sem, da lahko še vedno delam zelo kakovostne treninge, a imam ob tem lahko več prostega časa in sprostitve. Tisti padec na olimpijskih igrah ni nič vplival na motivacijo. To je del športa in zame je že mimo. Tudi ko sva s Špelo zboleli za covid-19 … Takšni časi so in na to ne moreš vplivati. Potrebovala sem le spremembo, da dobim neko novo motivacijo za naprej.
1