Četrtek, 16. 4. 2020, 18.00
2 meseca, 2 tedna
Pogovor z Alenko Artnik - "najglobljo" žensko na svetu
Vzeli so ji, kar ima najraje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
8
Najboljša slovenska potapljačica na vdih Alenka Artnik se na novo sezono, ki jo kroji koronavirus, pripravlja v ''svojem" Panglau.
"Kaj naj rečem, tako kot vsi drugi, poskušam na kar se da pozitiven način prebroditi to situacijo, ki je ustavila svet," iz karantene na Filipinih sporoča slovenska potapljačica na vdih Alenka Artnik, ki ji je v preteklem letu uspel velik podvig. Z monoplavtujo se je na SP v Roatanu potopila na "norih" 113 metrov globine in postavila absolutni rekord v ženski konkurenci. Velike načrte je imela tudi v tej sezoni, tri večje tekme. Na žalost pa je potapljanje na vdih za zdaj ustavila epidemija covid-19.
Artnikova je novo sezono začela že oktobra, trenirala je še bolj kot prejšnje sezone in bila odlično pripravljena, trenutno pa se zaradi vse strožjih ukrepov, ki so zaradi koronakrize dosegli tudi Filipine, nahaja v samoizolaciji. Glede na to, da se nahaja v "na pol vojaški" državi, je ocenila, da je bolje, da ostane v tej otoški državici.
V turističnem kompleksu, kjer je trenutno zelo malo ljudi, ima k sreči bazen, kjer lahko vsaj približno nadaljuje svoje priprave.
"Čeprav je Panglao prazen, turistov ni, tudi veliko domačinov je zapustilo otok in odšlo domov, vseeno veljajo zelo strogi ukrepi, saj potrebujemo dovolilnice za odhod v trgovine ali lekarno. Pa še to lahko gremo le enkrat na dan in le posamezno. S partnerjem denimo v trgovino ne smeva skupaj," pove zgovorna Primorka, ki razkrije, da na tem otočku sploh še niso našli pozitivnega primera.
Tujce gledajo z rezervo, strah je velik
Ob športu se zavzema, da se na otoku zaščiti potepuške kužke in mucke. Pomaga jim do lepšega življenja, zato se povezuje tudi z društvom za zaščito živali in ostalimi prostovoljci.
"Sicer se testira zelo malo, a prvega primera še ni bilo. Vseeno nas tujce gledajo grdo, saj so prepričani, da smo mi na Filipine prinesli tega hudiča. A sama sem tam že od januarja in nikakor nisem mogla česa "prešvercati" zraven. Vseeno se v trgovini ne izognem čudnim pogledom, a tako pač je. Kot sem rekla, gre za vojaško državo. Tukaj zdrav razum odpade. Ne vem, kaj se bo zgodilo, ko najdejo prvi primer, najbrž nas bodo zaklenili v stanovanje in nas ne spustili več ven," z mešanimi občutki razlaga Artnikova.
Nekaj časa so se še lahko potapljali z obale, nato so prepovedali še poti na lokacije, za katere je potrebovala čoln, potem pa je obalna straža prepovedala še to. "Srce me boli, ko imam do obale 100 metrov, a se ne smem potapljati, ne smemo niti plavati, pa čeprav na poti do tja ne bi srečala niti enega človeka. Torej možnosti širitve bolezni so nikakršne, a strah je tukaj kar velik. Vedo, če bi se zadeva razpasla, bi zdravstveni sistem kolapsiral na celi črti. Zdravstvo v teh krajih ni tako kot v Evropi," doda.
Koronavirus? Ni prepričana, da je zapiranje ljudi rešitev.
Glede na to, da imajo ljudje v tem času veliko časa za razmislek, so po svetu začele krožiti take in drugačne teorije zarote.
"Le čas bo pokazal, kdo je imel prav in kdo ne."
"Sama ne verjamem v eno, ampak v vse. V vsaki je nekaj resnice. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vsak dan spremeni mnenje. Težko je komurkoli še verjet. Dejstvo pa je, da nihče ni bil pripravljen na vse skupaj. Koleteralna škoda teh ukrepov bo velika, to nas bo še teplo, zato mislim, da to zapiranje ljudi ni neka dolgoročna rešitev. Vprašanje je, koliko časa lahko svet funkcionira na tak način. Vidimo, da nekatere države nimajo tako strogih ukrepov in nimajo večjih težav. Ampak če še vlade in vodilni ne vedo, kaj je najbolje, kako naj vem jaz. Ne bi rada, komu solila pamet ... Človek je vzrok za ta virus, gre za naravno selekcijo, temu se ne moramo stoodstotno izognit, to je dejstvo, treba se bo naučit živeti s tem. Ali je rešitev prekuževanje ali cepivo, sama nisem ravno navdušena nad kemijo, bomo videli, čas bo pokazal, kdo je imel prav in kdo ne."
Na Filipinih, generalno gledano, so do zdaj odkrili 5660 primerov koronavirusa, umrlo je 362 ljudi.
Zdaj se posveča stvarem, za katere prej ni bilo časa
V času koronavirusa se posveča stvarem, ki se jim prej ni.
Na svojem sporedu je imela tri večje tekme, zdaj pa niti ne ve, katera od teh se bo sploh lahko izpeljala. Prestižno tekmovanje Vertical Blue na Bahamih, ki bi moralo biti junija, so že prestavili, svetovno prvenstvo v Turčiji za zdaj še ostaja na urniku. Jesen bi lahko bila, kar zanimiva.
"Težko se je pripravljati na nekaj, za kar ne veš, če sploh bo, ali ne. Sama potrebujem neko oporno točko, da lahko naredim program za priprave, brez tega, lahko le ugibam. Vseeno v tem času počnem stvari, ki jih prej nisem. Za katere prej nisem imela časa. K sreči imam v sklopu apartmaja tudi bazenček, v katerem lahko delam številne vaje. Veliko pozornosti posvečam tudi mentalnemu delu in seveda delam vaje za prsni koš, da ohranjam fleksibilnost ... Koliko se bo poznala odsotnost dejanskih potopov v morju, bomo videli, upam, da ne preveč," pojasni najboljša slovenska potapljačica na vdih.
"V teh časih je potrebna potrpežljivost. In to je v mojem športu ključ. Če sem prej dejala, da ni prav, da se je svet ustavil, vsekakor ni prav, kar se je dogajalo prej. Moderni človek nima pet minut časa za sebe, vse gre na nož, ves čas smo na preži in to za človeka ni naravno. Veliko tudi berem in zanimivo je, da ima človek simpatično živčevje zato, da se aktivira, ko si v nevarnosti, ko si življenjsko ogrožen, dandanes pa je to živčevje ves čas aktivirano, kar privede do nervoze, nespečnosti in tisoč in ene bolezni. Tudi pri športnikih je to vse bolj pogost pojav, ko se ženeš za boljšim izidom, zelo pogosto pozabiš na svoje telo, ki te, ko ima dovolj, opozori na različne načine. Včasih nas na ne preveč prijazen način, a takrat je lahko že prepozno," pripomni.
Še zdaj se dobro ne zaveda, da je elita
Preteklo poletje je bilo zanjo "noro", v disciplini z monoplavutjo (CWT) je dosegla svetovni rekord 113 metrov. "Ne dolgo nazaj, sem se vrnila v preteklost, ko sem gledala film Globoka modrina in dokumentarec Tanye Streeter, ki je rekorderka s potopom brez limita (NLT). Vedno sem sanjala, kako bi bilo super, če bi lahko bila med najboljšimi, potem pa mi je kapnilo, da ravno to sem že. Zdi se mi, da še nisem dobro dojela, kakšen podvig mi je uspel, tisti mesec sem bila kot v nekem filmu, kjer se je dogajalo vse, kar sem si zaželela, a šlo je za resničnost," se spominja magičnega potopa in zlatega odličja na svetovnem prvenstvu.
Izjemen potop, ki vam bo vzel sapo:
Cilji? Italijanka napovedala 115 m, Alenka ostaja zvesta sama sebi
Če se bo situacija v naslednji tednih kolikor toliko uredila, če bo svet spet odrl meje in se bo vse skupaj vrnilo vsaj približno na stare tirnice, bi lahko Artnikovo videli v akciji. Njena velika tekmica, Italijanka Alessia Zecchini, je napovedala globino 115 metrov z monaplavutjo.
Nikoli ni napovedovala globin, tudi zdaj je tako. Ima pa številke v glavi, ki ji služijo kot motivacija.
"Tudi sama sem se posvetila kraljevski disciplini z monoplavutjo. Veliko sem se posvečala tehniki, saj imam tukaj res še veliko rezerv. Z dobro tehniko lahko pri potopu prihraniš veliko energije. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljna z napredkom. Ta idealni gib prihaja vse bolj naravno, prej sem morala vse skupaj nadzorovati z glavo. Imamo tudi novo plavutko, preizkusila sem jih pet in mislim, da sem našla tisto najbolj idealno. Bomo videli, zna biti zelo zanimivo. Želim napredovati, to pa v mojem primeru pomeni iti še globlje," odločno pove, a o številkah, v svojem slogu, ni želela govoriti.
"Ne, to ni moj način. V pretekli sezoni sem imela v glavi 110 metrov, na koncu je bilo več. Tudi v tej sezoni imam v glavi določeno številko, ki me motivira in mi je v pomoč. Ko na treningih postane težko, si rečem, da moram to narediti, če želim do številke, ki jo imam v glavi."
Alenka se v vodi počuti skoraj bolje kot na kopnem, zato jo še toliko bolj boli, da v teh časih ne sme v morje:
Video: Florian Burghardt
Olimpijske igre 2028 v ZDA? "Zakaj pa ne."
Čeprav se je govorilo, da bi znali na olimpijskih igrah v Franciji 2024 spremljati tudi globinsko potapljanje, bo treba počakati še štiri leta dlje. Zdaj 38-letna slovenska šampionka, ki je že večkrat povedala, da bi bile olimpijske igre tisti vrh kariere, ne meče puške v koruzo in meni, da bi lahko bila športno aktivna vse do takrat.
"Zakaj pa ne. Dober primer je bila Rusinja Natalija Molčanova, ki je imela pri svojih 52 letih vse rekorde. Če ne bi bilo nesreče, bi še nadaljevala, v to sem prepričana. Ravno ona je tista referenca in dokaz, da leta s pravim pristopom niso ovira. V potapljanju se da, sploh zdaj, ko res poznam svoje telo in vem, kaj potrebuje, vem, kdaj potrebuje počitek. Pri dekletih je po navadi tako, da nehajo, ko dosežejo vse, ali pa se odločijo za družino, sama zdaj nisem še tukaj, zato ne vidim razloga, da ne bi nadaljevala še vrsto let," sklene Artnikova, ki upa, da bo vsega tega kmalu konec in da bo vse tako kot prej.
Velika želja je, da Slovenijo zastopa tudi na olimpijskih igrah. Prepričana je, da se lahko resno potaplja še vrsto let.
"Želim si, da bo vse tako kot prej, da bomo spet lahko živeli normalno življenje in okusili svobodo, ki jo bomo zdaj spoštovali še toliko bolj. Prej smo vse jemali kot nekaj samoumevnega, zdaj pa vidimo, da ni treba veliko, da se vse ustavi. Nič ni samoumevnega, to nas je spomnila mati narava, in upam, da jo bomo po vsem tem spoštovali bolj kot do zdaj."
Še nekaj spektakularnih videov in fotografij:
Video: Florian Burghardt
Video: Florian Burghardt
Preberite še:
8