Torek, 18. 11. 2025, 4.10
1 ura, 45 minut
Ajda Novak, intervju
Ajda Novak je spregovorila o težki osebni preizkušnji in največjem uspehu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Ajda Novak je šla po težki osebni izkušnji skozi temačno obdobje, a je našla luč in zablestela na svetovnem prvenstvu.
"Res mi je bilo težko. Imela sem zelo težko obdobje. Zakaj jaz, zakaj meni?" je iskreno o svoji težki osebni preizkušnji spregovorila Ajda Novak, kajakašica na divjih vodah, ki je na svetovnem prvenstvu v Avstraliji dosegla največji uspeh v karieri.
Ajda Novak, kajakašica na divjih vodah, je že dolga leta v tem športu in v karieri je dosegla kar nekaj velikih rezultatov. Letos ji je uspelo še nekaj večjega, potem ko je konec septembra postala svetovna podprvakinja v krosu in bila edina iz slovenske reprezentance, ki se je domov vrnila s posamično medaljo.
A za njenim velikim uspehom se skriva veliko več. Pred časom je javno pisala o osebni izkušnji, ki je bila veliko bolj boleča kot katerikoli njen poraz v čolnu. To je bila njena tragična prekinitev nosečnosti. Prav ta izkušnja pa jo je, kot pravi, spremenila. Ne le kot športnico, ampak tudi kot osebo. Šla je skozi zelo težko obdobje, a v športu je našla svojo svobodo, ki jo je psihološko zelo razbremenila.
Na začetku sezone še ni vedela, ali je sposobna iti na štart in tekmovati. Že na prvi tekmi je predvsem sebi dokazala, da zmore. Ajda, ki se že pripravlja na novo sezono, danes o svoji zares težki preizkušnji govori premišljeno in iskreno. Njena zgodba ni le zgodba o športnih uspehih, ampak o stvareh, ki lahko človeku spremenijo pogled na življenje.
Ali ste že začeli priprave na novo sezono, potem ko ste imeli kar dolgo sezono?
Da, res je. Oktober sem si vzela prost, novembra pa postopoma začenjam treninge.
Že kar nekaj časa ste v svetovnem kajaku. Ali se še vedno z veliko motivacijo lotite pripravljalnega obdobja? Ta so ponavadi najzahtevnejša in najmanj priljubljena.
Pravzaprav tudi mene preseneča, ampak mislim, da mi motivacije ne zmanjka. Predvsem zato, ker uživam v vseh teh različnih delih priprav, tekmovanj in vsega skupaj. Tudi težki treningi so mi na nek način všeč, ker spoznavam svoje meje. Ta proces, kako postajaš boljši. Tudi to mi je užitek, ne samo tekmovanja.
Omenili ste svoje meje. Ali ste šli kdaj tudi preko teh?
Da, velikokrat. Pravzaprav je bila pri meni to po navadi težava. Nisem niti čutila, da sem utrujena. Vztrajala sem, dokler nisem omagala, ampak zdi se mi, da se z leti učim vedno bolj poslušati svoje telo, in vidim, da tudi kvantiteta ni vedno kvaliteta in da je kvaliteta vedno na prvem mestu.
Ajda Novak je konec septembra na svetovnem prvenstvu osvojila srebro, kar je njen največji uspeh.
Konec septembra ste postali svetovna podprvakinja v krosu, kar je vaš največji uspeh. Takrat po zmagi še nekako niste zbrali pravih besed. Kako danes z razdalje gledate na ta uspeh?
Da, drži. Morda si takrat po tekmi nisem pustila, da bi se prepustila tem občutkom, ker je bil vendarle prvi štart. Tisti teden so me čakali vsaj štirje štarti in mislim, da sem tisto kar malo potlačila. Nisem si dovolila preveč veseliti. Da ne bi izgubila osredotočenosti, kar se mi zdi, da je bilo prav. Ampak po sezoni je res prišlo za mano. Vseeno je bil to odličen rezultat na svetovnem prvenstvu. Za zdaj je to moj najboljši individualni uspeh in postopoma sem vse skupaj dojela.
Ali imate zaradi tega rezultata še več motivacije za naprej?
Da, zagotovo. Mogoče imam predvsem motivacijo za kros. Moja pot v krosu je bila namreč malo gor in dol. Nekako se mi zdi, da sem bila na začetku zelo blizu, kar je pokazala tudi tista medalja na evropskem prvenstvu, ko sem bila tretja. Potem pa se mi zdi, da smo v Sloveniji malo zaostali. Nismo imeli pogojev za trening in druge države, ki so takrat bolje trenirale, so zelo zasijale. Takrat me je mogoče malo potrlo. Ne da bi mi vzelo motivacijo, ampak mi je bilo žal, da nismo imeli boljših pogojev. Zdaj, v zadnjem letu smo tudi mi naredili velik korak naprej. Odprla so se nam vrata za kros in začeli smo bolje trenirati. Ta uspeh je bila res potrditev in dodatna motivacija. Dokazali smo, da smo dobri v tem in da moramo samo trenirati.
Ali ste kot športnica zaposleni v državni upravi?
Mislim, da od leta 2023, ko sem bila bronasta na evropskem prvenstvu in mi je uspelo priti na ministrstvo za notranje zadeve.
Verjetno se zaradi te službe lažje osredotočite na treninge.
Če tisto leto ne bi prišla do zaposlitve, bi prenehala. Ravno sem zaključevala študij in si ne želiš, da te preživljajo starši ali kdo drug. To je bil odločilen korak, da sem se še naprej razvijala kot športnica.
Pred časom ste javno spregovorili o zelo težkem obdobju, ki ste ga doživeli ob splavu. Kako je ta izkušnja vplivala na vas kot športnico in osebo? Kako se vam je uspelo vrniti na treninge in tekmovanja?
Res mi je bilo težko. Imela sem zelo težko obdobje, ki je imelo mogoče različne etape. Popolnoma na začetku mi je vrnitev v čoln predstavljala nekakšen počitek od vsega, saj sem imela ves čas te misli. Zakaj jaz in zakaj meni? To mi je dalo neko olajšanje. Gibanje mi je vedno dalo neko svobodo in vrnitev na treninge me je v psihološkem smislu zelo razbremenila.
"Čisto na začetku mi je vrnitev v čoln dala nekakšen počitek od vsega, saj sem bila konstantno v teh mislih. Zakaj jaz in zakaj meni?"
V svojem zapisu ste omenil, da ste poskušali bolečino preoblikovati v nekaj, kar vas je krepilo. Kaj vam je pri tem najbolj pomagalo?
To se mi je zdelo pomembno že od začetka. Tudi iz svojih izkušenj v življenju sem ugotovila, da se bežanje pred bolečino na koncu konča v še večji in podaljšani bolečini. Od začetka sem poskušala ustvariti prostor za vse občutke, ki sem jih imela, in jih spoštovati. Ugotovila sem, če dam prispodobo, da hodim skozi temo in da sem v tej temi našla luč. To mi je dalo veliko. Da sem bila s slabimi občutki in sem si pustila čutiti. In to sem nekako pretvorila v nekaj, kar mi je na koncu dalo moč.
Kako po tako uspešni sezoni vidite svojo pot od tistega težkega obdobja do velikega rezultata?
Ko pogledam nazaj, sem ponosna nase, da sem bila dovolj pogumna. Ljudje pravijo, da v nečem slabem vedno najdeš nekaj dobrega. S tem se ravno ne strinjam, ampak mislim, da je na nas, da iz nečesa slabega potegnemo nekaj dobrega. Zdi se mi, da mi je to uspelo in da mi je to uspelo pretvoriti v večjo svobodo na vodi. Potem se mi je izšlo na svetovnem prvenstvu v kros vožnji. Mogoče mi je malo žal, ker se mi je zdelo, da se mi je vso sezono počasi sestavljalo v slalomu, ampak nikoli ni prišlo do tega preskoka. Zelo pa sem vesela, da je ta občutek prišel v krosu.
Dosegla pa sem še drug uspeh te sezone, na katerega sem tudi ponosna, in sicer evropsko prvenstvo, ko so bili težki občutki zame najbolj sveži. Spraševala sem se, ali lahko tekmujem. Potem mi je uspelo priti v finale. S tistim polfinalnim nastopom sem bila res zadovoljna.
Ali ste po tej težki izkušnji sebe spoznali na drugačen način?
Zdi se mi, da te vsaka težka preizkušnja osebnostno spremeni. Ali iz tega zrasteš, je na tebi, ampak zagotovo me je spremenilo in sem drugače čutila svoj pristop. Zdi se mi, da sem dobila boljši občutek, kaj je zares pomembno, in se malo manj obremenjujem pred tekmami. S tem sem dobila drugačno samozavest.
Pred leti sva se pogovarjala o vašem ustvarjanju za šivalnim strojem. Ali še vedno radi ustvarjate in šivate?
Da, še vedno rada ustvarjam.
Kaj najraje ustvarjate? Imate tudi profil na Instagramu, kjer lahko vidimo vaše izdelke. Ali bi se to lahko razvilo v kakšno večjo podjetniško pot, bi bila lahko to morda vaša druga kariera?
Druga kariera ravno ne. Računam bolj na to, da bom delala na področju, ki sem ga študirala. Torej kot kineziologinja. Razvilo se je tako, da sem najprej začela zase šivati majice za veslanje, potem pa mi je pisalo vedno več mednarodnih tekmovalk, ali jih prodajam in ali bi lahko še zanje kaj naredila. Na koncu sem rekla, zakaj pa ne. Seveda, kolikor mi čas dopušča. Ne sprejemam rednih naročil, ampak naredim kakšne majice za veslanje po meri. To se je razvilo samo po sebi iz povsem preprostega hobija. In če vidim, da je to tudi drugim všeč in da jih nosijo, mi to največ pomeni.
Preberite še:
