Čudaški dogodki, osupljiva naključja in druge bizarnosti formule ena #video

• Začenja se nova sezona formule ena, nekaj novosti pa je "popolna oslarija" #video

• Prevlada velikih kristalov, kot je še ni bilo. Se bo prihodnjo sezono vrnil?

Povsem upravičeno je lahko zasovražil varnostni avto

Japonski dirkač Taki Inoue je v letih 1994 in 1995 odpeljal 18 dirk svetovnega prvenstva, osvojil ni nobene točke, zaslovel pa je kot žrtev dveh bizarnih incidentov. Po prostih treningih leta 1995 v Monaku je z ugasnjenim dirkalnikom obstal na stezi, ko pa ga je vlečna služba poskušala spraviti nazaj v bokse, je v njegov bolid treščil varnostni avto, tega je vozil takrat že upokojeni francoski reli voznik Jean Ragnotti. Inoue je naslednji dan vseeno dirkal.

Istega leta je na dirki za VN Madžarske na Hungaroringu njegov dirkalnik moštva Footwork Hart zajel ogenj, ustavil se je ob progi, skočil iz bolida in pomagal gasiti ogenj, medtem pa je na prizorišče pripeljal varnostni avto in nesrečnega Japonca zbil. Tudi tokrat jo je Inoue odnesel brez hujših posledic.

(vir: theversed.com)

Vijačni ključ pod zavornim pedalom

Foto: Reuters Pravo nočno moro je doživel angleški dirkač Johnny Herbert na dirki za VN Italije v Monzi leta 1998. Ko se je s svojim sauberjem z visoko hitrostjo približeval zavoju Lesmo, se mu je zataknila zavorna pedalka. Obtičal je v pesku izletne cone, njegov odstop pa je bil sprva videti kot klasična dirkaška napaka, a se je pozneje izkazalo, da je eden od površnih mehanikov v kokpitu pozabil vijačni ključ, ki se je med dirko odkotalil pod Herbertove noge in se zagozdil pod zavorno pedalko. Anglež je seveda pobesnel, mehanike ozmerjal, da so neumni, in po preostalih dveh dirkah sezone zapustil moštvo.

(vir: racefans.net)

Psihadelična sedemdeseta

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se inženirji moštev formule ena povsem prepustili svoji domišljiji. Ohlapna tehnična pravila so jim omogočala domala neomejeno svobodo pri snovanju tehničnih in aerodinamičnih rešitev in v tem obdobju so pripravili nekaj najbolj nenavadnih dirkalnikov v zgodovini športa. Pri Tyrrellu in Williamsu so se odločili za šest koles, prvi (model tyrrell P34) je imel dva para koles spredaj, drugi (williams FW07D) zadaj. Moštvo Brabham, ki mu je takrat poveljeval Bernie Ecclestone, si je izmislilo velik ventilator. Namestili so ga na zadek bolida BT46B, z izsesavanjem zraka pa dosegli večji podtlak. Nenavadno rešitev je vodstvo F1 hitro prepovedalo. Domala psihadeličnih dirkalnikov je bilo v tem obdobju še nekaj.

(vir: carthrottle.com)

Skoraj vsem je zmanjkalo goriva

Ena od najbolj nenavadnih dirk je bila VN San Marina leta 1985 v Imoli. V zlati dobi najmočnejši turbodirkalnikov je Fia prepovedala dolivanje goriva med dirko in zabava se je začela. V Imoli z njenimi dolgimi ravninami in počasnimi zavoji pa je dosegla vrhunec, ko je skoraj vsem dirkalnikom zmanjkalo goriva. V zadnjih krogih je obstalo šest od enajstih dirkalnikov, ki so bili še v dirki. Izločili so se Ayrton Senna (Lotus), Stefan Johansson (Ferrari), Martin Brundle (Tyrrell), Derek Warwick (Renault), Nelson Piquet (Brabham) in Thierry Boutsen (Arrows), le da je imel zadnji to srečo, da mu je goriva zmanjkalo na ciljni ravnini in je dirkalnik lahko porinil čez ciljno črto.

Ciljno črto je prvi prečkal Alain Prost (McLaren), a je bil nato diskvalificiran, ker je bil njegov dirkalnik prelahek. Zmagal je tako Elio de Angelis (Lotus), Boutsenu pa se je porivanje dirkalnika obrestovalo z drugo stopničko na odru za zmagovalce. Dirko so do konca odpeljali le štirje dirkači.

(vir: wtf1.com)

Le šest dirkačev na štartu Indianapolisa

Če so Imolo 1985 do konca odpeljali le štirje dirkači, pa je VN ZDA leta 2005 na znamenitem ovalu v Indianapolisu že začela le šesterica. Težava takrat ni bilo gorivo, temveč gume. Michelinove pnevmatike so namreč odpovedale pri silah na delu steze, ki je potekala po ovalu. Po tem, ko je zaradi odpovedi pnevmatik v zaščitno ogrado na prostem treningu treščil Ralf Schumacher (Toyota), se je vodstvo tekmovanja odločilo, da lahko dirkajo le moštva, ki jim pnevmatike dostavlja Bridgestone. To so bila tri, med njimi Ferrari, ki je z Michaelom Schumacherjem in Rubensom Barrichellom zlahka prišel do dvojne zmage na sila dolgočasni dirki, ki je povsem razbesnela ameriške gledalce. Ti so na stezo celo metali tudi pločevinke piva.

(vir: theversed.com)

Namerno trčenje končalo dve karieri

Za velik škandal sta leta 2008 v Singapurju poskrbela brazilski dirkač Nelsom Piquet jr. in takratni šef moštva Renault Flavio Briattore. V 14. krogu dirke je Italijan Piquetu naročil, naj namerno trešči v zaščitno ogrado, da bi na stezo pripeljal varnostni avto, ki bi prvemu dirkaču moštva Fernandu Alonsu omogočil zmago. To se je zgodilo, a zadeva je prišla na dan, Briattore in šef inženirjev Pat Symonds sta bila izgnana iz formule ena, Piquet mlajši pa je odpeljal še nekaj dirk sezone 2009, preden so ga zaradi slabih rezultatov odrezali. V F1 se ni več vrnil.

(vir: racefans.net)

Mansllov odstop v zadnjem krogu

Brkati britanski dirkač Nigel Mansell je leta 1991 na dirki za VN Kanade v Montrealu nekaj sto metrov pred ciljno črto že proslavljal suvereno zmago in mahal navijačem, ko je njegov williams ugasnil, Anglež pa je lahko le še opazoval, kako je ciljno črto prvi prečkal njegov največji rival Nelson Piquet. Uradno pojasnilo moštva je bilo, da je v zadnjem ovinku dirke odpovedal menjalnik, a Mansell je še danes občasno deležen zbadanja, da je bil za odstop kriv povsem sam. Očitke, da se je prehitro veselil in v svoji aroganci pozabil držati dovolj visoke obrate, da Williamsov dirkalnik ne bi ugasnil, je Mansell označil za "idiotske in patetične", novinarje pa obtožil, da si izmišljujejo zgodbe, tam kjer jih ni.

(vir: racefans.net)

Trije do tisočinke sekunde enaki

Dirka za VN Evrope leta 1997 v Jerezu je znana po trčenju Michaela Schumacherja in Jacquesa Villeneuva, ki sta se ogorčeno bojevala za naslov prvaka, a domala neponovljiv dogodek se je zgodil že na kvalifikacijah za to dirko. V soboto so namreč kar trije dirkači dosegli do tisočinke sekunde identičen čas, 1:21:072. To so bili Schumacher, Villeneuve in Heinz-Harald Fretzen. Tudi Hill je zaostal vsega 0,058 sekunde. Vrstni red so določili sodniki, najtesnejše kvalifikacije v zgodovini F1 je dobil Villeneuve, ki je prvi postavil omenjeni čas, drugi je bil Schumacher in tretji Frentzen.

(vir: formula1.com)

Čudežno predajanje štafet

Za smešna naključja so poskrbeli Jenson Button, Michael Schumacher, Alain Prost, Alan Jones in Ayrton Senna, so ugotovili na formule1.com. Gre za nekakšen simpatičen in naključen krog začenjanja in sklepanja karier, predajanja štafet, če želite.

Foto: Reuters Na debitantski dirki Britanca Jensona Buttona (VN Avstralije leta 200) je zmagal Nemec Michael Schumacher, na zadnji dirki v Schumacherjevi karieri (VN Brazilije 2012) pa Button.

Avstralec Alan Jones je zmagal na debitantski dirki Alaina Prosta (VN Argentine 1980), slavni Francoz pa na poslovilni Jonesovi dirki (VSN Avstralije 1986).

Prost je zmagal na dirki, na kateri je debitirala brazilska legenda Ayrton Senna (VN Brazilije 1984), Senna pa je zmagal na zadnji dirki Prosta (VN Avstralije 1993).

(vir: formula1.com)

Prvemu Indijcu najslabša uvrstitev v zgodovini F1

Foto: Reuters Narain Karthikeyan je na dirki za VN Evrope leta 2011 v Valencii zasedel 24. mesto, kar je najslabša uvrstitev v zgodovini svetovnih prvenstev formule ena. Dirko je končalo rekordno število dirkačev, vseh 24 (v sezoni 2011 jih je nastopalo 11 moštev), prav zadnje mesto pa je osvojil prvi Indijec v F1. Največ dirkačev v zgodovini F1 je sicer dirkalo na VN Nemčije leta 1953, ko je na znamenitem Nürburgringu štartalo kar 34 dirkačev, a jih je takrat v cilj pripeljalo le 14.

(vir: formula1.com)

Pa vi? Se spomnite kakšnega nenavadnega in zanimivega dogodka iz formule ena?