Vrnila se bo šele leta 2014, a ne razmišlja o koncu

Lani je na olimpijskih igrah v Londonu prijetno presenetila in se uvrstila v finale troskoka, kar je dosežek, vreden spoštovanja. Letos si je želela spet potegovati za najvišje uvrstitve tako na dvoranskem evropskem prvenstvu v Göteborgu kot seveda tudi v Moskvi, kjer bo poleti svetovno prvenstvo na prostem. Žal se ji želja ne bo uresničila, decembra se je namreč na pripravah v Južnoafriški republiki huje poškodovala. Pred kratkim je bila operirana, poseg je uspel, zdaj jo čaka dolgotrajno okrevanje.

''Zadnje tri tedne sem imela longeto in sem lahko hodila le s pomočjo bergel. Zdaj bom dobila opornico v obliki škornja, zato se bom lahko opirala tudi na nogo. Zdravnik je zadovoljen s tem, kako poteka moje okrevanje. Vse teče tako, kot je bilo načrtovano. Počasi bom vse bolj obremenjevala nogo. Verjamem, da bo šlo vsak teden na bolje,'' je, malce po tem, ko je prišla z zadnjega zdravniškega pregleda, povedala Marija Šestak, ki se zaveda, da je pred njo še dolgotrajno okrevanje, že pred časom pa je sklenila, da z vrnitvijo ne bo prehitevala. ''O treningu trenutno sploh ne razmišljam. Mislim le na to, kako bi dobro okrevala. Če bi imela možnosti, da bi poleti tekmovala, potem bi morda še skušala pohiteti s povratkom, tako pa bom, če bo treba, počakala raje mesec več kot pa mesec premalo. Zdravniki sicer pravijo, da bi bila lahko maja, junija noga že pripravljena na največje napore, a se s tem sploh ne obremenjujem. Vzela si bom čas in naredila vse, da bom popolnoma okrevala,'' je še dejala slovenska rekorderka v troskoku z rekordom 15,03, ki ga je dosegla na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu, kjer je bila šesta. ''Ta sezona je zame žal že pozabljena. Tudi, če bi lahko tekmovala, je dejstvo, da ne bi mogla biti na najvišji ravni, ki je potrebna za nastope na največjih tekmovanjih. Če bi že šla na tekmovanje, pa je jasno, da tja ne bi odpotovala kot turistka,'' je dodala.

Rio de Janeiro? Zakaj pa ne?

Prihodnje leto, ko se nadeja povratka na atletska tekmovanja, bo stara že 34 let, zato se je marsikdo zbal, da se je po hudi poškodbi že sprijaznila s tem, da na najvišji ravni ne bo več tekmovala. K sreči sama še zdaleč ne razmišlja podobno. ''Pri nas ljudje preveč gledajo na leta. Če bom imela voljo, za zdaj pa jo očitno imam, v letih ne vidim prav nobene ovire. V atletiki nekateri nastopajo, stari 38 ali pa tudi 40 let, in so zelo uspešni. Če si zdrav, se počutiš dobro in lahko tekmuješ na visokem nivoju, ne vidim razlogov, zakaj ne bi. Načrtujem, da se bom vrnila. Ali mi bo uspelo, pa bo seveda pokazal čas,'' se s prihodnostjo ne obremenjuje Šestakova. ''Verjamem, da bom spet lahko skakala daleč. Seveda bi bilo nerealno pričakovati, da bi skakala prek 15 metrov, saj je to daljava, ki jo doseže le res peščica najboljših, če sploh, a tudi če bom skakala prek 14 metrov ali 14 metrov in pol, bom seveda zelo zadovoljna. To so vrhunski rezultati. Vsekakor pa si želim, da bi na naslednjem evropskem prvenstvu na prostem nastopila in se borila za finale,'' je razkrila optimistične napovedi atletinja, ki je doslej nastopila na treh olimpijskih igrah. Lani v Londonu, leta 2008 v Pekingu in daljnega leta 2000 v Sydneyju, takrat še kot reprezentantka takratne Jugoslavije. Bi se lahko zgodilo, da bi jo gledali tudi v Riu de Janeiru leta 2016? ''Morda, a si s tem vprašanjem glave trenutno ne belim. Zdaj mislim le na rehabilitacijo in na to, da bi se čim prej vrnila. Potem pa, če bom dovolj dobra, se bom borila tudi za nastop v Riu de Janeiru, zakaj pa ne?'' visokih ambicij ne skriva slovenska rekorderka.

Za konec je spregovorila še o poškodbi, ki jo je sredi decembra staknila na pripravah v Južnoafriški republiki. ''Takoj, ko je 'počilo', sem vedela, za kaj gre. Toliko let sem že v atletiki, da sem natanko vedela, kaj me čaka. Zdravniki so le potrdili moje zle slutnje, zato nisem paničarila, ko sem izvedela, da bom morala na operacijo in bo okrevanje trajalo tako zelo dolgo. S poškodbo sem se morala sprijazniti. Športniki moramo sprejeti dejstvo, da vedno hodimo po robu, zato se nam takšne stvari lahko hitro zgodijo. Ko sem se poškodovala, sem razmišljala le o tem, kako čim prej urediti stvari glede samega zdravljenja. Niti v enem trenutku nisem razmišljala o tem, da bi končala z atletiko. Res ne,'' je z iskrenim glasom razlagala Šestakova in dodala, da bi se poškodbi verjetno lahko izognila. ''Celo lansko poletje sem imela težave s tetivo, a sem nekako speljala sezono, saj bolečine niso bile tako zelo hude, da bi me ovirale. Ko sem začela s pripravami na novo sezono, so se bolečine spet pojavile. Morda bi se morala ustaviti, a športniki smo pač takšni, da se včasih ne znamo in zgodilo se je, kar se je zgodilo,'' je priznala atletinja, ki se lahko pohvali z dvema medaljama z velikih članskih tekmovanj. Leta 2008 je bila bronasta na dvoranskem svetovnem prvenstvu, leto za tem pa srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu.