Petek, 10. 8. 2018, 22.51
6 let, 4 mesece
Martina Ratej
Razočarana slovenska rekorderka: Vse, kar lahko rečem, je ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
7
Martina Ratej je zapravila lepo priložnost za prvo medaljo na velikem tekmovanju.
Slovenska atletinja Martina Ratej je na evropskem prvenstvu v Berlinu v metu kopja osvojila četrto mesto, potem ko je kopje najdlje vrgla 61,41 metra. Medaljo, ki bi bila njena prva na velikih tekmovanjih, je zgrešila za 19 cm.
Naslov evropske prvakinje si je prepričljivo zagotovila Nemka Christin Hussong s 67,90 metra in rekordom prvenstev, srebro je dobila Čehinja Nikola Ogrodnikova (61,85 m), bron pa Litovka Liveta Jašiunaite (61,59 m).
"Vse, kar lahko rečem, je to, da sem razočarana, 18 cm me je ločilo od medalje, ne morem verjeti, da sem to zapravila. Želja bila prevelika, ne vem, kaj se je dogajalo. Občutek je bil dober, a ni bilo pospeška v izmetu. Ko sem videla izide, je bila želja še večja. Mogoče bi morala v drugi met na vse ali nič in tvegati, pa sem se skušala umiriti za dobro tehniko v nadaljevanju, kar se ni izšlo," je bila na robu solz slovenska rekorderka.
Zmanjkalo ji je zelo malo.
Šestintridesetletnica Ratejeva je dan prej v kvalifikacijah v svojem drugem metu z 61,69 metra presegla avtomatično kvalifikacijsko normo (60,50 m) in se z drugim izidom med vsemi tekmovalkami gladko uvrstila v finale, kjer bi ponovitev kvalifikacijskega izida prinesla tretje mesto.
"Na ogrevanju pred finalom sem menila, da bo okrog 64, 65 m potrebno za medaljo. Menila sem, da bodo tudi ostale metale več, zato je bil tudi moj cilj, da dosežem daljše mete. Finalni nastopi na velikih tekmah mi res niso usojeni. To, da ne morem enkrat končno osvojiti medalje ... ne vem, ne vem. V finalu nikoli ne morem tekmovati tako, kot znam," je bila na tleh Ratejeva.
Zalet v prvi seriji je predčasno končala in je imela nato le še 17 sekund na voljo, da opravi z drugim. Ob izteku časa je kopje vendarle poletelo iz njene roke, namerili pa so jih glede na to kar precej neverjetnih 60,64 m.
S tem so bile pred njo po prvi seriji le letos izjemna Hussongova, ki je že s prvim metom izboljšala prejšnji rekord prvenstev (67,90 m), Ogrodnikova (61,85 m) in Belorusinja Tatjana Haladovič (80,92 m).
V drugo je namerno prestopila
Ratejevi tudi v drugi seriji ni uspelo dobro opraviti zaleta, komaj je presegla 55-metrsko oznako in je namerno prestopila. Prvi četverici ni uspelo izboljšati dosežkov. Ratejeva je ostala četrta, prek 60 m pa sta vrgli le še Jašiunaitejevi (60,51 m) in Francozinja Alexie Alais (60,01 m).
Jašiunaitejevi so v tretji seriji namerili točno 61 m in je napredovala na tretje mesto, Ratejevo pa potisnila na peto. Slovenka ji je takoj odgovorila in se po tretjem poskusu, 61,41 m, zavihtela na tretje mesto. Pa jo je v četrtem poskusu, ko je imela Slovenka drugi x, Litovka z 61,59 m znova prehitela. Do konca se potem razvrstitev ni več spremenila, Ratejeva pa je vrgla še 58,62 in 59,70 m.
V kvalifikacijah je bila slovenska rekorderka spet zelo suverena, v finalu pa veliko manj.
Od igrivosti in sproščenosti v finalu ni bilo nič
Ratejeva z državnim rekordom 67,16 m je letos že vrgla 66,10 m in skoraj stalno krepko presegala 60-metrsko oznako. To ji je dajalo veliko večjo mirnost in sproščenost, celo igrivost, kot jo je kazala pred kateremkoli velikim tekmovanjem v preteklosti. Toda od vsega tega v finalu ni bilo nič.
Doslej je medalje osvajala le na zimskih evropskih pokalih v metih in na sredozemskih igrah, kjer je bila leta 2013 tudi zlata. Na EP pa je bila najvišje doslej na šestem mestu, dvakrat na zadnjih dveh prvenstvih leta 2014 v Zürichu in 2016 v Amsterdamu, na SP je bila najvišje leta 2011, ko je bila sedma v Daeguju, to mesto pa je kot najboljši olimpijski rezultat zabeležila tudi leta 2012 v Londonu.
7