Martina Ratej navdušila z drugim izidom: Cilj je medalja

V Berlinu danes nastopa polovica od desetih slovenskih predstavnikov. Žan Rudolf (Mass Ljubljana) je v prvem krogu teka na 800 m dosegel 21. izid (1:48,24). V kvalifikacijah meta diska je prav tako izpadla Veronika Domjan (Ptuj); zasedla je 27. mesto (49,89 m). Neja Filipič (Kronos Ljubljana) je po treh prestopih ostala brez uvrstitve v skoku v daljino.

Sportal Diši po medalji?

Sodi v ožji krog favoritinj za medaljo

"Zadovoljna sem s kvalifikacijami, glede na vročino je daljava idealna, in s prebojem v finale sem dosegla prvi cilj. Vroče pa je tako, da težko narediš, ritem srca nabija in smo vse bolj ali manj počivale v pripravi na kvalifikacije. Drugo mesto ne pomeni sedaj nič, jutri bodo boljši pogoji, hladneje bo in si želim, da končno opravim eno pravo tekmo. Cilj je medalja, jutri grem ponjo," je bila zadovoljna, a odločna Martina Ratej.

Po prvem metu, namerili so ji 58,53 m, je bila že med dvanajsterico finalistk; nastopila je kot osma po vrsti v drugi skupini in bila tedaj skupno deseta. V drugi seriji pa se je prebila na prvo mesto v skupini B in tam nato ostala do konca tretje, zadnje serije. Boljša od nje je bila le zmagovalka prve skupine Christin Hussong.

V petek si želi, da bi bilo boljše ogrevanje pred tekmo. Foto: Stanko Gruden, STA Ta je že v kvalifikacijah v prvem metu zmogla 67,29 m in le za 18 cm zaostala za rekordom prvenstev Grkinje Mirele Manjani iz leta 2002. Kot običajno je izpadlo nekaj favoritinj za širši vrh na čelu z domačinko Katharino Molitor (58,00 m).

"V prvi met sem šla malo bolj ležerno, izvedba pa je bila prepočasna za normo, kar sem sicer pričakovala že od prvega meta. Na ogrevanju na pomožnem stadionu nisem bila motivirana, vedela sem, da lahko vržem brez polne priprave prek 60 m, a sem se morala kar potruditi. Jutri si želim, da bi bilo ogrevanje pred tekmo veliko boljše," je povedala Ratejeva.

Šestintridesetletnica z državnim rekordom 67,16 m je letos že vrgla 66,10 m in skoraj stalno krepko presegala 60-metrsko oznako. To ji daje veliko večjo mirnost in sproščenost, celo igrivost, kot jo je kazala pred kateremkoli velikim tekmovanjem v preteklosti. "Cilj je medalja, sodim v ožji krog, sem sproščena in upam, da bom jutri tudi moj dan. Pričakujem, da bo z medalji potrebno kopje vreči okrog 65 m."

Doslej je medalje osvajala le na zimskih evropskih pokalih v metih in na sredozemskih igrah, kjer je bila leta 2013 tudi zlata. Na EP pa je bila najvišje doslej na šestem mestu, dvakrat na zadnjih dveh prvenstvih leta 2014 v Zürichu in 2016 v Amsterdamu, na SP je bila najvišje leta 2011, ko je bila sedma v Daeguju, to mesto pa je kot najboljši olimpijski rezultat zabeležila tudi leta 2012 v Londonu.

Zmotilo jo je vzdušje na stadionu "Sem razočarana, vendar skoki sami niso bili slabi in to imam raje, kot da bi na veliki tekmi slabo skočila," je dejala Neja Filipič. Foto: Peter Kastelic

Triindvajsetletni Filipičevi je po prvem skoku sodnik dvignil rdečo zastavico, zaradi prestopa pa je ostala brez izida tudi po drugem skoku. Tako ji je za dosego uvrstitve na EP preostala le še tretja serija.

"Sem razočarana, vendar skoki sami niso bili slabi in to imam raje, kot da bi na veliki tekmi slabo skočila. Prestopala pa sem zato, ker je bilo vzdušje na stadionu povsem drugačno, kot na manjših tekmah ali treningih. In sem se sicer zelo dobro počutila, vendar zato vsak zalet malo podaljšala in prestopila zaletno desko," je povedala Filipičeva, ki bi morala za preboj v finale osebni rekord izboljšati za 11 cm, na 6,62 m. Sedaj jo čakajo trije izpiti na fakulteti za farmacijo, naslednje leto pa praksa in magistrska naloga.

Enaindvajsetletna Domjanova je tekmovanje začela z 49,89 m, v drugi seriji pa je vrgla prav tako krepko pod 55 metrsko oznako in nato prestopila ter ostala brez izida. Le nekaj sekund pozneje se je po zaletišču pognala še Filipičeva in sodnik ji je še tretjič dvignil zeleno zastavo in slovenska predstavnica je ostala brez izida. Domjanova je nato v tretji seriji ostala brez izida in skoraj za deset metrov zaostala za svojim izidom sezone (59,45 m), njen državni rekord je na meji 60,11 m.

Žan Rudolf je zaostal v zadnji četrtini tekme. Foto: Peter Kastelic "Do 600 je bilo vse videti dobro, nato pa sta šla dva mimo, pa še tretji ..."

Ob koncu dopoldneva pa je za tretji slovenski neuspeh poskrbel Rudolf. Še 200 m pred ciljem je bil v položaju, ko bi lahko računal na preboj v polfinale, pred tem pa je bil zelo dolgo na drugem mestu, na koncu pa je v skupini prehitel le Norvežana Markusa Einanuja.

V skupini in tudi skupno je bil najboljši Poljak Adam Kszczot, dvakratni zaporedni evropski prvak na prostem (2014, 2016), trikratni v dvorani, zlat je pa bil že na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu, ko je prišel do enajste medalje na velikih članskih tekmovanjih.

"Do 600 je bilo vse videti dobro, nato pa sta šla dva mimo, pa še tretji... Potem pa ni nisem mogel več pospešiti, zaspal sem, ni bilo moči za zadnjih 200 m. Z dvoransko sezono sem lahko pod vodstvom trenerja Milovana Saviča, nekdanjim trenerjem Brigite Langerholc, zadovoljen. Veliko več pa sem pričakoval na prostem, vendar bom še skušal do konca poletja teči čas okrog 1:46,00," je bil razočaran Rudolf, ki bi moral za preboj v drugi krog teči 1:46,99, čemur se letos še ni približal (1:47,77).

Veronika Domjan ni znala umiriti zgornjega dela telesa. Foto: Getty Images

Razočarana Veronika Domjan

"Letošnja sezona je bila polna vzponov in padcev, slednji se je primeril prav na EP. Očitno se popravljanje tehnike ni preneslo v celoti na tekmo, enostavno ne znam umiriti zgornjega dela telesa, preveč pohitim in se podre celotna tehnika izmeta orodja. Bom pa to bolje pokazala naslednje leto, to je šport, včasih padeš, pa se znova dvigneš. Toda v torek sem na treningu metala prek 55 m," je zmajevala z glavo Domjanova, ki je še kot najstnica pred dvema letoma v Amsterdamu v svojem prvem nastopu na velikem članskem tekmovanju prišla v finale EP.

Hrovatova z mešanimi občutki

Anita Horvat (Velenje) je v teku na 400 metrov na evropskem prvenstvu v Berlinu ni uvrstila v finale. S časom 51,89 sekunde je v svoji skupini polfinala zasedla četrto, skupno pa 14. mesto. To je bil njen drugi najboljši čas kariere.

"Mešane občutke imam po tekmi. Zadovoljna sem, ker sem lahko hitro začela in do zadnje ravnine smo bile tekmovalke zelo poravnane. Če mi tam ne bi zmanjkalo moči, bi bilo na koncu čisto drugače. Toda dosegla sem drugi čas kariere, zato se ne morem posebej pritoževati. A želela sem si uvrstitve v finale, kar je bil cilj za to EP," je menila Horvatova.

Doslej je bila hitrejša le enkrat, z 51,22 je 20. julija letos v Monaku izboljšala svoj prejšnji državni rekord (51,94). Za uvrstitev v finale bi morala teči 51,50 sekunde.

"Ko sem prišla v zadnjo ravnino, sem mislila, da bo čas še boljši kot v Monaku, pa je semafor pokazal drugače. Ne vem, kaj je bilo drugače od tistega teka, ko sem dosegla državni rekord. Imela sem občutek, da grem hitro prvih 200 m. Na žalost pa v zadnji ravnini ni šlo hitreje. Dobro sem se počutila, na listi prijavljenih sem bila osma, možnosti za finale so bile, tek pa je bil vseeno izjemno hiter," je še dodala Horvatova.