M. Osovnikar: To se mi ne bi smelo zgoditi

Če se je prvi dan dvoranskega EP za Slovenijo začel (in tudi nadaljeval) odlično, za drugi dan velja ravno obratno. Matic Osovnikar, ki je ciljal na vsaj finale šprinta na 60 metrov, je razočaral in obstal že v kvalifikacijah.

Slovenski rekorder, ki je nemalokrat z odličnimi nastopi na velikih tekmovanjih reševal ugled slovenske izbrane vrste, se je tokrat znašel na drugi strani. Medtem ko so doslej vse naše atletinje, ki so nastopile v Torinu, blestele, ga je sam polomil. V četrti kvalifikacijski skupini je s časom 6,74 (njegov osebni rekord je 6,58; letošnji najboljši čas pa 6,65) zasedel peto mesto. S končnim 20. mestom je za tri stotinke zaostal za polfinalom. ''Na štartu sem ga polomil. Nimam kaj dosti filozofirati. Štartal sem zelo neaktivno. Kot da bi tekel ob šesti uri zjutraj. Preprosto ne vem, zakaj sem tekel tako slabo. Že pred tekmo sem vedel, da bom, če bom slabo štartal, imel malo možnosti za uspeh,'' je bil po tekmi razočaran Osovnikar, ki nikoli ne išče izgovorov za neuspehe. Tako je bilo tudi tokrat. '' Če slabo štartam, težko dosežem dober rezultat. Težko ujamem ritem in se spravim v pravi tek. In prav to se mi je danes, žal, zgodilo. Toda to ne sme biti opravičilo. Ne bi se mi smelo zgoditi to, kar se mi je,'' je priznal 29-letni Škofjeločan in dodal: ''Pred tekmo sem se počutil dobro. Na ogrevanju sem dobro štartal, na tekmi pa se je vse zalomilo…''.

Obstal dve stopnički nižje

Za Osovnikarja, ki zagotovo sodi med najbolj pogumne slovenske športnike, je tokratno razočaranje že drugo zaporedno po slabem nastopu na lanskoletnih olimpijskih igrah v Pekingu. ''Pričakoval sem finale, a sem ostal dve stopnički nižje. Težko rečem, kaj bo to pomenilo za naprej. Bomo videli… Bil sem prepričan, da lahko dobro tečem, toda izšlo se je slabo. Škoda…,'' je s kislim nasmeškom na obrazu dejal Osovnikar, ki je bil vidno razočaran.

Možnost, da pozabi na torinsko razočaranje, bo imel kmalu. Na poletnem svetovnem prvenstvu v Berlinu. V Osaki je na istem tekmovanju pred dvema letoma dosegel enega izmed največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa. Kot edini belopolti šprinter se je prebil v finale najbolj spektakularne atletske discipline, teka na 100 metrov, in bil sedmi. Upajmo, da se bo vrnil na stara pota in že poleti pokazal, da je (še vedno) iz pravega testa.

Povratnik z naskokom prvi favorit

In kdo je najbolj navdušil v kvalifikacijah? Če ne bo kakšnih presenečenj, lahko z gotovostjo trdimo, da bo novi dvoranski evropski prvak dopinški grešnik Dwain Chambers. Britanec se je v polfinale ''sprehodil'' z izidom 6,53 in bil za sedem stotink sekunde boljši od drugega najhitrejšega šprinterja kvalifikacij. Tisti, ki stavite, lahko mirne duše svoje upe položite na robustnega temnopoltega šprinterja.