Sobota, 28. 6. 2025, 15.00
9 ur, 2 minuti
Ob robu ekipnega atletskega evropskega prvenstva
Brigita Bukovec in Franci Petek postala člana Hrama športnih junakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Brigita Bukovec in Franci Petek
Nekdanja atletinja Brigita Bukovec in nekdanji smučarski skakalec Franci Petek sta nova člana Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Kipca sta dobila na slovesni umestitvi pred prvim dnevom ekipnega evropskega prvenstva v atletiki v Mariboru, kjer se bo Slovenija skušala v drugi ligi uvrstiti v prvo.
Brigita Bukovec je prva slovenska športnica, ki je po osamosvojitvi osvojila olimpijsko kolajno. V Atlanti leta 1996 je v teku na 100 m z ovirami osvojila srebro, do zlata pa ji je zmanjkala le stotinka sekunde, pred njo je bila le Švedinja Ljudmila Enquist. Že leto prej je na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni osvojila bronasto kolajno na 60 m ovire. "V Atlanti sem se počutila in se še kot zmagovalka. Sicer sem takoj po prihodu v cilj vedela, da sem druga. A so zmagovalko, Ljudmilo Engquist, dvakrat dobili pri jemanju nedovoljenih poživil," je Brigita Bukovec.
Sledili sta še dve srebrni medalji na EP, dvoranskem leta 1996 v Stockholmu in na prostem leta 1998 v Budimpešti. Celotno kariero jo je vodil trener Jure Kastelic, ki jo je kot dvanajstletno deklico odkril na šolskem krosu. Pred atletiko je trenirala gimnastiko. Bukovec je bila kar petkrat izbrana za slovensko športnico leta (1993, 1995, 1996, 1997, 1998). Leta 1995 je prejela Bloudkovo nagrado, leto kasneje pa naziv Slovenke leta. S svojimi dosežki je tlakovala pot prihodnjim generacijam slovenskih atletinj.
Franci Petek je leta 1991 poskrbel za enega največjih uspehov slovenskih smučarskih skokov, ko je v Predazzu kot prvi Slovenec postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Tega leta je bil izbran tudi za športnika leta Slovenije, prav tako je prejel Bloudkovo nagrado. "Tisti dan je snežilo in so tekmovanje prestavljali., Moral sem ohraniti zbranost, kar mi je odlično uspelo. Potem so za mano naslednje generacije nadaljevale to uspešno zgodbo. Upam, da bo tako tudi v začetku naslednjega leta, ko bodo na prizorišču, na katerem sem osvojil zlato, potekale zimske igre," je dejal petek.
Do svoje edine zmage v svetovnem pokalu je prišel leto prej v Engelbergu. V mladinski konkurenci je osvojil dve ekipni kolajni na svetovnih prvenstvih, srebro leta 1989 in bron leta 1990. Na olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 je kot prvi zastavonoša samostojne Slovenije zasedel osmo mesto na veliki skakalnici. Ker se ni popolnoma prilagodil novemu V-slogu skakanja, je leta 1995 sklenil športno pot. Po karieri se je posvetil geografiji, doktoriral je leta 2004, pozneje pa je kot športni funkcionar vodil Smučarsko zvezo Slovenije in bil med pobudniki nordijskega svetovnega prvenstva v Planici leta 2023.
