Bob Beamon tudi ob 75. rojstnem dnevu opozarja na rasizem

Tudi Bob Beamon je bil pred več kot petimi desetletji med tistimi, ki so protestirali proti rasizmu v ZDA, čeprav se je v spomin vtisnila predvsem poteza Tommieja Smitha in Johna Carlosa, ki sta si na teh igrah na zmagovalnem odru po tekmi na 200 m nadela črno rokavico in z iztegnjeno roko opozorila na napačno politiko v državi.

Sportal Črni rokavici, dvig pesti in dosmrtna izključitev z olimpijskih iger

"V resnici smo spet na izhodiščni točki"

Beamon ob svojem rojstnem dnevu opozarja, da zadeve še vedno niso urejene. Na to sta denimo opozarjala tudi igralec ameriškega nogometa Colin Kaepernick, ki je pokleknil ob izvajanju ameriške himne, in košarkarski zvezdnik LeBron James. "V resnici smo spet na izhodiščni točki. V principu sodita med tiste mlade, ki se danes po 50 letih pogovarjajo o enakih težavah, o katerih smo se mi pogovarjali takrat," pravi Beamon. Ta dodaja, da je bilo storjenih veliko korakov v pravo smer, a tudi številni koraki nazaj. "Ta zgodba je prav žalostna," dodaja.

V pogovoru za britanski Sky Sports med olimpijskimi igrami v Tokiu je Beamon opozoril, da ne demonstrirajo le temnopolti športniki. "To počnejo vsi mogoči športniki s celega sveta. Ne gre le za vprašanje razmer v eni državi."

Tik pred igrami izgubil štipendijo

Sam je izkusil, v kako neizprosnem položaju se lahko znajdeš. Tik pred igrami je športnik iz Queensa izgubil štipendijo na univerzi v El Pasu v Teksasu in ostal tudi brez trenerja. Razlog je bil preprost. Z nekaterimi sotekmovalci je zavrnil nastop na tekmi proti mormonski univerzi Brigham Young, kjer so se v tistih časih močno upirali enakopravnosti med rasami.

Davnega 18. oktobra 1968 je Beamon v rahlem, a veljavnem vetru v finalu olimpijskih iger poletel 890 cm in skoraj do konca peskovnika za doskok. Takšnega skoka ni pričakoval nihče, zato ga tudi elektronsko takrat ni bilo moč izmeriti, saj so se merilne naprave komaj uvajale v šport. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Kljub vsemu je Beamon nastopil v Mehiki 1968. Pri pripravi mu je pomagal sotekmovalec in tekmec Ralph Boston, olimpijski prvak z iger 1960 in 1064. In Bostonovi nasveti so mu prišli prav. Kvalifikacije skoka v daljino je Beamon v Ciudad de Mexicu začel z dvema prestopoma, Boston pa mu je dejal le, naj se odrine zanesljivo pred desko. V nadaljevanju je na novo spisal atletsko zgodovino.

Sportal Po stavku "Briga me, ali je črtast ali pikčast," se je zgodovina spremenila

Takšnega skoka ni pričakoval nihče

Davnega 18. oktobra 1968 je Beamon v rahlem, a veljavnem vetru v finalu olimpijskih iger poletel 890 cm in skoraj do konca peskovnika za doskok. Takšnega skoka ni pričakoval nihče, zato ga tudi elektronsko takrat ni bilo moč izmeriti, saj so se merilne naprave komaj uvajale v šport. Star model raztegljivega metra je pokazal neverjeten svetovni rekord. Tekmovalec pa se je, ko je izvedel za daljavo, kar zgrudil v joku ob tekmovališču.

V izročilu se je ohranila tudi anekdota. Svetovni rekorder Rus Igor Ter Ovanesjan (835 cm) naj bi Britancu Lynnu Daviesu dejal: "Če se primerjamo s tem, smo otroci. Ne morem nadaljevati. Izpademo neumno." Beamonu pa naj bi dejal: "S tem skokom si uničil našo disciplino." Srebro na igrah v Mehiki je z 819 cm osvojil Nemec Klaus Beerk, bron že omenjeni Boston, ki je pristal pri 816 cm.

Še vedno olimpijski rekorder

Že tri desetletja je novi svetovni rekorder Američan Mike Powell. Ta je 30. avgusta 1991 na svetovnem prvenstvu v Tokiu po neverjetnem boju z rojakom Carlom Lewisom pristal pri 895 cm. A olimpijski rekorder je še vedno Beamon.

In kot tik pred 75. rojstnim dnevom še pravi Beamon, atletiko še vedno rad spremlja. Tudi današnja generacija atletov mu je s svojimi dosežki zelo pri srcu. O svojem pa tudi po več kot 50 letih še vedno rad spregovori.