Berlin, Osaka in Sevilla mejniki slovenskih atletov

Sportal Vse več odpovedi pred SP v Eugenu

Omenjena prvenstva so trije mejniki slovenske atletike na dosedanjih 17 SP. Na prvenstvih od leta 2007 do leta 2011 je bila Slovenija med dobitniki odličij; vse je osvojil Primož Kozmus v metu kladiva. Leta 2009 je zabeležil doslej edino slovensko zlato medaljo v zgodovini, leta 2007 v Osaki je bil srebrn, leta 2011 v južnokorejskem Daeguju pa bronast.

Kozmus, najboljši slovenski atlet doslej, je bil v povsem drugačnem položaju pred SP v Moskvi 2013, kjer je odkrito, kot pred večino velikih tekem v tistem obdobju, napovedoval medaljo, želel pa si je zlato. V razburljivem finalu na Lužnikih je zasedel nehvaležno četrto mesto in bron zgrešil za 14 centimetrov. S tem je dopolnil svojo zbirko uvrstitev, saj ima na SP vsa mesta od prvega do petega; peti je bil v Parizu 2003.

Sportal Tik pred SP udarec za branilca naslova: Novica me je uničila

Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Boljša od tega njegovega nastopa v francoski prestolnici sta bila le dva slovenska atleta, Cankar in Brigita Bukovec, ki je na 100 m ovire v Atenah leta 1997 zasedla četrto mesto.

Tako je bilo vse do prejšnjega SP leta 2019 v Dohi. Na 17. SP je Marija Šestak prejela bronasto medaljo, osvojeno v troskoku 12 let pred tem prvenstvom. Šestakova je bila na SP v Osaki 2007 peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic pridobila dve mesti, in je tako osvojila peto odličje za slovensko atletiko na dosedanjih SP.

Na SP v Osaki si je poleg srebra Kozmusa in brona Šestakove peto mesto priborila Brigita Langerholc v teku na 800 m, Miran Vodovnik je bil šesti v suvanju krogle, sedmi pa je bil v sprintu na 100 m Matic Osovnikar. V Pekingu 2015 je bil v močno pomlajeni reprezentanci, prvič po dolgih letih brez Kozmusa, edini finalist tedaj 21-letni Robert Renner s 13. izidom in slovenskim rekordom v skoku s palico.

Foto: Getty Images

V Dohi so se tri slovenske atletinje uvrstile v finale. Na 10. mestu je v finalu v metu kopja končala Martina Ratej, na 12. mestu Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, na 13. mesto pa se je v skoku s palico uvrstila Tina Šutej za njen prvi članski finale na SP. Maja Mihalinec se sicer ni uvrstila v finale na 200 m, ima pa njeno 12. mesto v zelo ostri in široki konkurenci sprinta finalni lesk.

Alenka Bikar je z 7. mestom v Edmontonu leta 2001 dosegla najboljšo slovensko uvrstitev. Na 16. SP v Londonu 2017 je bila Martina Ratej kot edina finalistka deveta v metu kopja. Na desetem SP leta 2005 je najvišjo slovensko uvrstitev s 15. časom polfinala na 200 m dosegla Vrhničanka Alenka Bikar. Slednja je na 8. SP v kanadskem Edmontonu leta 2001 s sedmim mestom v teku na 200 metrov dosegla najboljšo slovensko uvrstitev.

Celjan Gregor Cankar je na 7. SP v španski Sevilli 1999 v skoku v daljavo osvojil bronasto odličje (8,36) in s tem prvo slovensko kolajno na SP. Še sedaj slovenski rekorderki Brigita Bukovec in Britta Bilač sta leta 1997 uspešno nastopili v Atenah. Bukovčeva je bila na 100 metrov ovire četrta, Bilačeva pa sedma v skoku v višino. Brigita Bukovec je v finalu teka na 100 m ovire na SP v Göteborgu leta 1995 zasedla osmo mesto.

Od SP v Tokiu leta 1991 so SP na dve leti, Slovenija pa je imela že v Stuttgartu leta 1993 zastopstvo pod svojo zastavo. V Nemčiji je tedaj Brigita Bukovec dosegla 10. mesto in prvič v karieri prebila magično mejo 13 sekund ter napovedala izjemno športno pot, ki jo je kronala na OI 1996 v Atlanti, kjer je s srebrom osvojila prvo slovensko atletsko olimpijsko odličje.

Pred tem so slovenski atleti in atletinje na SP na prostem trikrat nastopili v sestavi nekdanje jugoslovanske reprezentance. V Helsinkih leta 1983 se nobenemu od trojice ni uspelo prebiti iz predtekmovanj. Podobno se je primerilo tudi na SP 1987 v Rimu in na naslednjem SP leta 1991 v Tokiu.

Sportal Glavni slovenski adut iz ZDA: Sem dobro, vse poteka po načrtih in kot mora