Nedelja, 20. 6. 2021, 6.00
2 leti, 10 mesecev
Skok v športno preteklost
Študent, ki se je požvižgal na trenerske učbenike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,08
Američan Dick Fosbury je močno zaznamoval zgodovino atletike.
V rubriki Skok v športno preteklost se tokrat vračamo v leto 1968, natančneje na 20. oktober, dan, ki je za vedno spremenil svet atletike. Tudi takrat je bila nedelja.
Dvajsetega oktobra 1968 se je 21-letni ameriški študent Richard Douglas Fosbury vpisal v športno zgodovino. Svetovni javnosti je namreč prvič predstavil novo tehniko skoka v višino, ki je povsem spremenila to atletsko disciplino.
Na ta dan je visokorasli mladenič iz Portlanda v Oregonu postal olimpijski prvak v skoku v višino in z višino 224 centimetrov postavil še nov olimpijski rekord.
In zakaj je Fosbury tako poseben? Ker je bil prvi, ki je skok v višino začel izvajati s hrbtom čez letvico v usločenem položaju. To pomeni, da letvice ni preskakoval s prekoračno tehniko oz. škarjicami, kot smo to počeli v nižjih razredih osnovne šole, niti na videz v nekoliko okorni tehniki skoka preko sprednjega dela trupa (tehnika straddle), ki se je razvila po škarjicah.
Preskakovanje višine s tehniko straddle
Tehnika preskakovanje višine, ki je danes nekaj povsem vsakdanjega in jo uporabljajo vsi, se imenuje Fosburyjev skok, Fosburyjev slog ali enostavno flop.
Od norčevanja do občudovanja
Čeprav se je javnost njegovim prvim poskusom preskakovanja višine s hrbtne strani posmehovala, so jo atleti hitro vzeli za svojo. Na naslednjih olimpijskih igrah leta 1972 je flop izvajala že več kot polovica tekmovalcev (28 od 40), leta 1976 pa že trinajst od šestnajstih finalistov.
Sto triindevetdeset centimetrov visoki, na videz okorni Fosbury, je za tiste čase nenavadno tehniko skokov začel razvijati že pri 16 letih, leta 1963, saj v tehniki škarjic ni bil preveč uspešen.
Njegov takratni trener Berny Wagner nad novo tehniko ni bi preveč navdušen in je svojega varovanca, ki je takrat tekmoval za atletsko ekipo Univerze Oregon State, skušal od nje odvrniti.
Fosbury ga je sprva poslušal in se poskušal vrniti k starim škarjicam, a ker je bil pri tej neuspešen, se je odločil, da vztraja pri novem slogu skakanja.
Dick Fosbury med izvajanjem Fosburyjevega flopa na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968, kjer je postal olimpijski prvak v skoku v višino.
Olimpijske igre v Mehiki
Še dobro. Z njim je namreč leta 1968 postal ameriški univerzitetni prvak v skoku v višino, tako v dvorani kot na prostem, in se z 21 leti kvalificiral na olimpijske igre v Mehiki.
Glede na to, da so olimpijske igre globalni športni dogodek, je Fosbury svojo revolucionarno tehniko lahko prikazal kar se da velikemu športnemu avditoriju. Odzivi v Ciudad de Mexicu nad Fosburyjevim flopom so bili mešani.
Trenerji in športniki so za tiste čase nenavadno tehniko skoka v višino sprejeli s skepticizmom, eden od novinarjev je zapisal, da ga skok spominja na tipa, ki se nerodno zvali s tovornjaka, medtem ko so bili gledalci na olimpijskem stadionu Estadio Olimpico Universitario v Ciudad de Mexicu nad njo navdušeni.
Navijači so bili nad Fosburyjem navdušeni.
Fosbury je skakal izjemno. Prvi tekmovalni dan ni niti enkrat podrl letvice. Vse višine je preskočil v prvem poskusu.
Še boljši je bil naslednji dan, 20. oktobra 1968. Najboljši od tekmecev. Uspešno je preskočil letvico na višini dveh metrov in 24 centimetrov, podrl olimpijski rekord in postal olimpijski prvak v skoku v višino.
Revolucija postane standard
Večina atletov je začutila, da je to tehnika, ki jim lahko prinese napredek na rezultatski lestvici. Že na naslednjih olimpijskih igrah leta 1972 v Munchnu, kamor se sam ni uvrstil, so številni vodilni skakalci v višino že uporabljali njegovo tehniko, ki je danes globalno uveljavljen standard.
John Tansley, priznani trener za skok v višino, je leta 1982 v svoji knjigi zapisal: "Le redki športniki v zgodovini so v svojem športu delovali tako unikatno kot Dick Fosbury. Dobesedno ga je postavil na glavo."
V Oregonu so mu po vrnitvi z olimpijskih iger pripravili veličasten sprejem.
Kritika iz Sovjetske zveze
Precej manj je bil nad novo tehniko navdušen večkratni svetovni rekorder v skoku v višino Valery Brumel. Atlet iz Sovjetske zveze, ki je, verjetno zaradi razočaranja, ker po težki nesreči z motorjem leta 1965 ni mogel braniti naslova olimpijskega prvaka iz leta 1964 ali svetovnega rekorda (228 centimetrov), ali pa se je kratko malo ujel v propagando hladne vojne, je izjavil, da Fosburyjev slog predstavlja odklon. Ko je dojel, da je večina skakalcev v višino že posvojila novo tehniko, je svoje besede moral omiliti.
Valery Brumel velja za enega najboljših skakalcev v višino vseh časov.
Valery Brumel, vzornik Fosburyja, velja za enega najuspešnejših skakalcev v višino. Postavil je šest svetovnih rekordov in leta 1964 v Tokiu osvojil naslov olimpijskega prvaka. Leto pozneje se je v nesreči z motorjem hudo poškodoval in je moral skoraj amputirati desno nogo. Zdravniki so naredili vse mogoče, da so mu nogo rešili. Prestal je kar 29 operacij, nogo pa so mu zdravili tudi s t. i. zunanjim fiksatorjem, kar je bila takrat novost. Takoj ko se je lahko, se je vrnil na tekmovališča, a nikoli več ni dosegel ravni, na kateri je bil pred nesrečo. Kariero je zaključil leta 1970, s skokom 206 centimri na lokalnem tekmovanju. V svoji drugi karieri se je preživljal kot pisatelj in igralec.
Na novo spisani trenerski učbeniki
Nad bliskovitim širjenjem flopa je bil presenečen tudi Fosbury.
"Mislil sem, da se bosta moje tehnike lotila eden ali dva skakalca v višino, nikoli pa si nisem mislil, da bo to postala univerzalno sprejeta tehnika," je povedal v enem od intervjujev leta 2012 in pojasnil, da so evropski trenerji potrebovali več časa, da so dojeli izvajanje nove tehnike, saj so jo videli samo na fotografijah in niso razumeli njene smiselnosti. Trenerske učbenike so dobesedno morali spisati na novo.
"Še vedno sem presenečen nad vsem, kar se je zgodilo," je ponavljal Fosbury, ki je veljal za atleta, ki bo prekinil prevlado sovjetskega atleta Valeryja Brumela in postavil nov svetovni rekord.
To mu nikoli ni uspelo in tudi sicer je bila njegova kariera dokaj kratkega daha.
Ko so ga na Univerzi v Oregonu postavili pred težko izbiro: študij (gradbeništva) ali atletika, se je Fosbury brez oklevanja odločil za prvo.
Nikoli več ni skočil višje kot na olimpijskih igrah v Mehiki. Njegov rekord se je obdržal tri leta. Julija 1971 ga je podrl rojak Pat Matzdorf, ki je preskočil letvico na 229 centimetrih.
Ameriški atlet Dwight Stones je leta 1973 postavil svoj prvi svetovni rekord v skoku v višino. S Fosburyjevim flopom je preskočil letvico na 230 centimetrih.
Dve leti pozneje je šlo še višje. Ameriški atlet Dwight Stones, ki je kot nadobudni 14-letni atlet spremljal olimpijske igre v Mehiki po televiziji in se navdušil nad novo tehniko skoka v višino, je leta 1973 postavil nov svetovni rekord. S Fosburyjevim flopom je preskočil letvico na 230 centimetrih.
Fosbury leta 2016 na odprtju iger Commonwealtha
Štiriinsedemdesetletni Fosbury, ki je bil leta 1993 sprejet v hram ameriških olimpijcev, danes skok v višino spremlja le od daleč.
Uspešno kariero si je zgradil v gradbeništvu in je danes solastnik gradbenega podjetja Galena Engineering v Ketchumu v ameriški zvezni državi Idaho, kjer živi od leta 1977, aktiven pa je tudi v politiki in športnih organizacijah.
