SiolNET.
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija v novem letu s strategijo za razvoj po krizi

1

termometer

Vlada bo v začetku leta 2010 nadaljevala z oblikovanjem strategije za izhod iz poslabšanega javnofinančnega položaja in jo vključila v program stabilnosti, ki ga bo januarja poslala Evropski komisiji.

V strategiji bodo poleg ukrepov za krpanje javnofinančne luknje, ki jo je povzročila kriza, tudi strukturne prilagoditve za dolgoročen razvoj.

Pripravo strategije je Sloveniji priporočila EK Čimprejšnjo pripravo strategije za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki je v veliki meri posledica zmanjšanih javnofinančnih prihodkov in povečanih odhodkov v luči finančne in gospodarske krize, je Sloveniji priporočila Evropska komisija (EK), v začetku decembra pa so priporočila potrdili tudi finančni ministri EU.

Vlada bo program v Bruselj poslala januarja Vlada bo tako po napovedih ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija program stabilnosti z osnovno strategijo za zmanjšanje primanjkljaja v Bruselj poslala januarja, do junija pa jo bo nato dopolnila še s strukturnimi prilagoditvami, ki bodo do takrat pripravljene. Premier Borut Pahor je po zadnji seji vlade v letu 2009 zatrdil, da so ministri osnutek izhodne strategije že prejeli.

Javne finance so morale nadoknaditi izpad BDP Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo je globalna kriza zaradi upada zunanjega povpraševanja močno udarila, deloma pa sta k temu prispevala tudi sorazmerno slaba gospodarska struktura ter pomanjkljiva upravljanja s številnimi podjetji v preteklosti. Javne finance so morale tako nadoknaditi velik del izpada bruto domačega proizvoda (BDP) zaradi upada izvoza in posledično industrijske proizvodnje, močnega znižanja investicij ter nižje zasebne porabe.

Slovenija bo morala javnofinančni primanjkljaj v obdobju 2010-2013 v povprečju zmanjševati za 0,75 odstotka BDP na leto, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti določa, da naj bi države članice s presežnim primanjkljajem tega zmanjševala z dinamiko 0,5 odstotka BDP na leto.

Hitra konsolidacija javnih financ še posebej pomembna Slovenija naj bi sicer po jesenski gospodarski napovedi Evropske komisije leta 2009 beležila 6,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj.

Hitra konsolidacija javnih financ je za Slovenijo še posebej pomembna, saj mora kot malo gospodarstvo vložiti še posebej veliko truda, da na trgih državnega dolga ohrani bonitetno oceno in si zagotovi sorazmerno ugodno možnost zadolževanja za uresničevanje svojih gospodarskih in javnofinančnih ciljev.

Slovenija se je priprave strategije lotila med prvimi Izhodna strategija pa ni namenjena le sanaciji javnih financ, ampak je njen namen tudi zakoličiti temelje za vzdržen dolgoročni razvoj države v obdobju po krizi. V izhodni strategiji bodo tako opredeljeni tako kratkoročni ukrepi kot strukturne reforme.

Slovenija se je sicer ambiciozne priprave izhodne strategije lotila kot ena prvih držav članic EU, saj se mnoge, med njimi tudi največje zaenkrat še posvečajo spodbujanju gospodarstva, s katerim naj bi zagotovili nadaljnje okrevanje gospodarske dejavnosti po krizi.

Križanič: Slovenija bo nadaljevala z ekspanzivno fiskalno politiko Tudi Slovenija bo v letu 2010 po Križaničevih zagotovilih še naprej nadaljevala z bolj ekspanzivno fiskalno politiko, saj v prihodnjem letu še ni pričakovati močnih pozitivnih spodbud za gospodarsko dejavnost s strani finančnega sistema, zunanjega povpraševanja, investicijske dejavnosti podjetij in zasebne porabe.

Križanič je sicer v pogovoru pojasnil, da se na področju omejevalne fiskalne politike, s katero naj bi Slovenija vzpostavila javnofinančno ravnotežje, trenutno preučujejo različni ukrepi, ki jih bo moč začeti izvajati takrat, ko se bo začela vzdržna gospodarska rast.

"Odpravila se bodo začasna povečanja javne porabe" Finančni minister napoveduje, da bo se bodo postopno odpravila nekatera od začasnih povečanj javne porabe, obenem pa bo najverjetneje treba z zgodnjim omejevanjem skupne javne porabe to omejiti na tak način, da se bo Slovenija hitro vrnila v javnofinančno ravnotežje in skušala javnofinančni primanjkljaj ob ugodnih konjunkturnih razmerah v sprejemljive meje vrniti še pred 2013.

Spremembe na področju javnofinančnih prihodkov Istočasno Slovenijo v bližnji prihodnosti najverjetneje čakajo tudi določene spremembe na področju javnofinančnih prihodkov oz. davkov in dajatev.

Kot je zatrdil Križanič, finančno ministrstvo še preračunava različne možnosti, najpogosteje pa se v zadnjem času omenja nov enoten davek na nepremičnine, zvišanje trošarin na cigarete in bencin, uvedba dodatnih okoljskih dajatev, določene spremembe dohodnine v korist najslabše plačanih skupin na trgu dela, ni pa moč popolnoma izključiti niti dviga davka na dodano vrednost, ko se bo gospodarska slika vidno popravila.

Številne strukturne prilagoditve Med strukturnimi prilagoditvami, ki bodo del izhodne strategije, pa so med drugim pokojninska in zdravstvena reforma, ukrepi za boljše delovanje trga dela, reforma ureditve socialnih prispevkov, tako da bi ti manj bremenili osebne dohodke, prenova sistema socialnih transferjev v smeri večje učinkovitosti in pravičnosti, spremembe pri upravljanju državnega premoženja in javnih služb, poenotenje in povečanje učinkovitosti razvojnih strategij in spodbud, olajšanje umeščanja strateške infrastrukture v prostor ter ukrepi za uresničevanje okoljskih in energetskih ciljev.

Najtrši oreh Pahorjeve vlade Priprava izhodne strategije in njeno kasnejše sprejetje bo gotovo najtrši oreh trenutne vlade. Ta namreč vztraja, da morajo biti pred sprejemanjem v DZ vsi pomembni ukrepi usklajeni v dialogu s socialnimi partnerji. Pričakovanja delojemalcev in delodajalcev so namreč v veliko pogledih vsaj na videz zelo nasprotna.

Naloga, pred katero je slovenska politika, je torej težka, a po besedah premiera Pahorja bo Slovenija pri dohitevanju najrazvitejših v času po krizi odvisna predvsem od same sebe in se ne bo mogla več izgovarjati na zunanje okoliščine.

Glavni cilji vlade v prihodnjem letu so sicer enoodstotna gospodarska rast, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za 0,5 odstotka in zadržanje anketne brezposelnosti pod 7,5 odstotka, je po zadnji seji vlade v letu 2009 zatrdil premier Pahor.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin