Slovenija glede javnega sektorja normalna evropska država

Delež izdatkov za posamezne dejavnosti države se v Sloveniji le malo razlikuje od povprečja evropske sedemindvajseterice, v novi številki publikacije Gospodarska gibanja, ki je izšla v času stavke dela javnega sektorja, ugotavlja Jože Mencinger. Struktura javnih izdatkov se le malo razlikuje od povprečne strukture v celotni EU, izjema je le stanovanjska dejavnost.

Več izdatkov za šolstvo in kulturo kot v EU Nad evropskim povprečjem so "dobre" dejavnosti (izdatki za izobraževanje, rekreacijo, kulturo, okolje, zdravstvo in socialno varnost), zaostajajo pa "slabe" dejavnosti (državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu). Tako smo v Sloveniji v obdobju 2002-2008 kar za 17 odstotkov več kot v povprečju EU porabili za šolstvo in kulturo, kar 11 odstotkov manj od povprečja unije pa so nas stale storitve državnih uradnikov, navaja Mencinger.

Tako v Sloveniji kot EU so najvišji stroški dela v zagotavljanju javnega reda in varnosti. V Sloveniji ti znašajo 66 odstotkov, v EU pa 71 odstotkov. Sledijo stroški dela v šolstvu, ki v Sloveniji znašajo 61 odstotkov, evropsko povprečje pa znaša 63 odstotkov. Sledi obramba s 54 odstotki v Sloveniji in 56 odstotki v EU.

Nadpovprečen je strošek dela v zdravstvu Delež plač v vseh storitvah javnega sektorja je v Sloveniji skorajda enak kot v EU, razlike po področjih pa so precejšnje. Precej nadpovprečen je v Sloveniji strošek dela v zdravstvu, ki znaša 38 odstotkov, medtem ko v EU ta strošek znaša 31 odstotkov. Relativno najnižji pa je v Sloveniji strošek dela v zagotavljanju socialne varnosti.

Finančna sredstva omogočajo le plačila zaposlenim Številke o deležih plač sicer po Mencingerjevih navedbah ne omogočajo trditve, da so plače na posameznem področju javnih storitev previsoke, v drugem pa prenizke. Visok delež stroškov dela v vrednosti storitev posameznega sektorja lahko pomeni tudi, da je posamezna dejavnost premalo financirana in da finančna sredstva omogočajo le plačila zaposlenim.

Za plače vojakov in policistov dajemo manj kot v EU Plače za poganjanje javnega sektorja v Sloveniji znašajo 11,27 odstotka BDP, v evropski sedemindvajseterici pa 11,12 odstotka BDP. Za plače urednikov gre 1,62 odstotka BDP (v EU 1,58 odstotka), za plače vojakov in policistov dajemo v Sloveniji manj kot v EU, za plače v zdravstvu pa več. Več dajemo tudi za plače v šolstvu in kulturi, kar pol manj kot v EU pa nas stanejo plače tistih, ki se ukvarjajo s socialnimi transferji in socialno varnostjo.

V administraciji ima največ zaposlenih Grčija Slovenija ima s 6,55 odstotka precej manj zaposlenih v upravi kot EU, kjer je ta delež 8,48-odstoten. V zdravstvu in socialni varnosti Slovenija s 6,47 odstotka zaposlenih zaostaja še bolj (v EU 10,46 odstotka), precej večji kot v EU (7,95 odstotka) pa je delež zaposlenih v slovenskem izobraževanju (8,49 odstotka). V administraciji ima relativno največ zaposlenih Grčija, najmanj Finska, v šolstvu je največ zaposlenih na Švedskem, najmanj v Avstriji, v zdravstvu pa največ na Danskem in najmanj na Cipru.

Gospodarska klima se je ustalila V tokratni analizi gospodarskega položaja pa Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete ugotavlja, da izvoz ostaja daleč najmočnejši motor povpraševanja. Okrepile so se tudi vse komponente domačega povpraševanja, najbolj trošenje prebivalstva in najmanj investicije. Julij je bil zunanjetrgovinsko ugoden, gospodarska klima je ustaljena, optimizem rahlo narašča.

Vse več registriranih iskalcev dela Industrijska proizvodnja je bila julija nekoliko nižja kot junija, zmanjševala se je tudi trendno, vendar na ravni, ki je bila desetino višja kot pred letom. Gradbeništvo se še potaplja, slabo pa ostaja stanje v transportnih dejavnostih z izjemo letalskega prometa. Povečalo se je število registriranih iskalcev dela.

Javnofinančni prihodki so avgusta porasli, a niso nevtralizirali velikega julijskega padca. Bolj dolgoročna dinamika se je ponovno normalizirala. Krediti podjetjem in gospodinjstvom so julija porasli bolj skromno, medletna dinamika se je pri kreditih podjetjem povečala, pri gospodinjstvih pa zmanjšala. Krediti v Sloveniji se povečujejo hitreje kot v območju evra, kjer se krediti gospodarstvu še zmanjšujejo.

Neto zunanji dolg Slovenije presegel 11 milijard evrov Neto zadolžitev se je v prvi polovici leta povečala za slabe pol milijarde evrov, skupni neto zunanji dolg Slovenije je presegel 11 milijard evrov, bruto zunanji dolg pa 42 milijard evrov. Javni dolg, s katerim Slovenija tako kot druge države rešuje posledice finančne krize, se je od konca 2007 do sredine 2010 povečal za dobrih devet milijard evrov, zasebni dolg pa zmanjšal za dobri dve milijardi evrov.