Prešernova nagrajenka

A njeno šolanje še zdaleč ni pri kraju, saj dela še magistrski študij na Ekonomski fakulteti in bolonjski doktorski študij na Filozofski fakulteti. Na vprašanje, kako ji to uspeva, Maja le skromno skomigne z rameni in pravi, da ni nobenega problema. Vedno je rada brala, tako da ji sedenje za mizo ni težko, pa tudi njena zanimanja so bila vedno široka. “In če imaš motivacijo, zmoreš. Vedno so me zanimali antropologija in druge kulture,” pravi Maja, ki ji je seveda že tudi v osnovni šoli v Šentjerneju in na novomeški ekonomski gimnaziji učenje šlo dobro od rok. Tako odločitev za študij politologije in mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede ni bila prav težka. Tu je diplomirala pred tremi leti. Maja pa se je kmalu po prihodu v Ljubljano vpisala še na Filozofsko fakulteto, smer etnologija in kulturna antropologija. In prav njena diplomska naloga na tej fakulteti z naslovom Arabska skupnost in njen jezik: Jezikovne prakse v Maroku je zbudila veliko pozornosti in pohvale profesorjev in strokovnjakov. Za nalogo, ki jo je Majin mentor red. prof. dr. Rajko Muršič označil že za raven magistrskega dela, je lani prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Tega dosežka je tudi Šentjernejčanka zelo vesela. V obsežni nalogi na 130 straneh je Maja obravnavala jezik in jezikovne prakse v urbanem okolju Maroka. “Raziskovala sem, kako arabski jezik oblikuje celotno skupnost, njeno identiteto. Jezikovne prakse v Maroku in sploh v drugih arabskih državah severne Afrike so res kompleksne. Vsi poznajo jezik Korana, torej klasično arabščino, medtem ko sodobno standardno arabščino bolj ali manj narekuje njena raba v medijih, tako da v zadnjem času prevladuje sodobna egiptovska arabščina. Doma pa ljudje govorijo inačice jezika, ki jih drugi govorci arabskega jezika komaj razumejo,” je pripovedovala Maja. Njena diplomska naloga ne izstopa le po jezikovni in slogovni neoporečnosti, ampak tudi po fascinantnem seznamu uporabljene literature. Ta obsega skoraj 20 strani naloge oz. 367 enot.