Kakšna poklicna prihodnost čaka študente družboslovja (video)

Študentski svet Fakultete za družbene vede je v sodelovanju s Kariernimi centri Univerze v Ljubljani organiziral Zaposlitveni most, na katerem so študentje družboslovja na delavnicah in okroglih mizah z delodajalci in kadroviki spoznavali svoje zaposlitvene možnosti.

Zaposlitvene možnosti ljudi z družboslovno izobrazbo so vsaj v zadnjih letih precej slabše kot za naravoslovce, zato smo med študenti preverili, kakšni so njihovi karierni načrti in koliko se na to že pripravljajo. Glede svoje prihodnosti so dokaj optimistični. Kako vidijo svojo karierno prihodnost, si lahko ogledate v videoposnetku.

Kadroviki: Priložnosti za družboslovce je veliko Da je priložnosti za kadre z družboslovno izobrazbo veliko, so prepričani tudi kadroviki. Alenka Kraljič iz podjetja za kadrovske storitve Trenkwalder poudarja, da bo za družboslovce največ priložnosti na področju upravljanja človeških virov in na drugih višjih upravljavskih položajih ter poklicih, povezani s področjem skrbi za zdravje, boljšega počutja in psihološkega blagostanja.

Mojca Križnar, direktorica podjetja za kadrovski inženiring Hill International, si medtem konkretnih poklicev ne upa napovedovati, bodo pa družboslovci glede na trenutne trende imeli največ priložnosti na treh področjih dela:

- upravljanje digitalnih medijev (družbeni mediji, spletni in socialni marketing ipd.), kjer družboslovce vidi kot dobre prevajalce med analognim in digitalnim svetom, - poslovna psihologija, kjer bodo družboslovci imeli ključno vlogo, da ljudi ozavestijo o pomenu ohranjanja in vzpostavljanja pristnih medčloveških odnosov, ki se zaradi socialnih omrežij že krhajo, - zelena, ekološka delovna mesta, kjer bodo v prvi vrsti delovna mesta zasedali naravoslovci, družboslovci pa bodo imeli vlogo ozaveščanja o pomenu zelenega.

Nekoliko bolj pesimistična je Viviana Žorž iz podjetja Adecco, ki poudarja, da je za kandidate z družboslovno izobrazbo še vedno manj primernih delovnih mest, kot je kandidatov. Hkrati dodaja, da družboslovna izobrazba omogoča precej široko paleto poklicev, ki jih posameznik lahko opravlja.

Ob tem pravi, da bodo ti kadri zanimivi predvsem kot upravljavci družbenih omrežij, kar je sicer v Sloveniji še vedno bolj ali manj del marketinga, ter prodajni predstavniki za tuje trge, za katere je velikokrat koristna kombinacija tehničnega znanja z ekonomskimi, prodajnimi znanji.

Žorževa še poudarja, da je za uspešno kariero vedno pomembnejša kombinacija različnih znanj, posebej je omenila tehnično izobrazbo v povezavi ekonomsko.