Pahor na železnicah: Smo na polovici dela

A to po besedah premiera Boruta Pahorja ne pomeni, da je vreča, v katero se steka davkoplačevalski denar, že zašita. "Ko bo ta uspešno zašita, lahko povemo, kako bomo iz nje naredili vrečo dobička," je dejal. "Pred sanacijo in modernizacijo moramo naprej zašiti vrečo. Smo na dobri poti, mislim, da smo na polovici dela. Nato pa moramo iz izgube preiti v dobiček," je ob tokratnem, že petem obisku Slovenskih železnic zatrdil Pahor in dodal, da alternative rešitvi družbe ni, saj Slovenija ne more ostati brez železnic.

"Stečaj, ki grozi, za nas ni opcija" "Stečaj, ki grozi, za nas ni opcija, želimo najti rešitve," pa je poudaril minister za promet Patrick Vlačič. Premier Pahor poudarja, da je treba zdaj odgovoriti še na vrsto vprašanj, ena od njih je organiziranost Slovenskih železnic. To bo ena glavnih tem prihodnjega sestanka v aprilu, na katerem bodo govorili tudi o sanaciji 350 milijonov evrov dolga družbe. Po besedah ministra Vlačiča bo medresorska skupina v prihodnjih dveh, treh tednih v zvezi s tem pripravila predlog, o katerem bo tekla tudi politična razprava.

Dogovor o opravljanju obveznih gospodarskih javnih služb za leto 2010 je bil sicer v ospredju današnjega obiska premiera Pahorja in ministra Vlačiča na Slovenskih železnicah. Vlačič je pojasnil, da je znesek za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb za letos sicer manjši od lanske realizacije, skupaj znaša 150,7 milijona evrov, zato bodo potrebne določene prerazporeditve.

Za potniški promet 48,9 milijona evrov Za vodenje prometa bodo železnice po besedah generalnega direktorja družbe Gorana Brankoviča prejele 35,5 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo en milijon evrov, za redno vzdrževanje v javno železniško infrastrukturo 64,9 milijona evrov in za potniški promet 48,9 milijona evrov. Pričakovati je, da bo družba za vzdrževanje železniških postaj prejela še 5,5 milijona evrov. "Te številke bodo podlaga za poslovni načrt, ki ga bo v prihodnjih 14 dneh obravnaval nadzorni svet," je zatrdil Brankovič.

Premier Pahor bo ob Vlačičevem spremstvu železnice znova obiskal v aprilu. Kot je dejal, je sicer že razmišljal, da bi z rednimi mesečnimi obiski, ki jih je začel novembra lani, prekinil, a rezultati, ki jih je želel, še niso doseženi. "Koraki naprej so bili storjeni, a menim, da morajo biti storjeni še bolj velikopotezno in hitreje, če želimo biti konkurenčni," je zatrdil Pahor.

Pahor za največji dosežek šteje prepolovitev bilančne izgube Za največji dosežek take odlike sodelovanja Pahor šteje prepolovitev bilančne izgube. "Za prihodnost nam ostaja odprto vprašanje realne finančne konsolidacije, da lahko razmišljamo o modernizaciji železniškega sistema. Zato sem pozval vse partnerje v dialogu, da do naslednjega sestanka uskladijo opomnik o doseženih rezultatih sodelovanja doslej in naše naloge za naprej."

Brankovič se je dotaknil tudi strateškega povezovanja železnic, pri čemer se je strinjal s Pahorjevimi besedami, da je pred tem potrebna konsolidacija in reorganizacija Slovenskih železnic. Opozoril pa je, da se z nemškim Deutsche Bahnom ne pogovarjajo o lastniških, temveč poslovnih povezavah, projektih. "Dogovorjeni smo, da dokler projektov ne zaženemo, o njih ne bomo govorili," je zatrdil Brankovič. Dodal je, da so železnice odprte tudi za sodelovanje s kakšnim drugim evropskim operaterjem.

A.T. Kearney z najugodnejšo ponudbo za svetovanje Minister Vlačič pa je povedal še, da je družba A.T. Kearney iz Ljubljane oddala najugodnejšo ponudbo za svetovanje pri sanaciji Slovenskih železnic Cena storitve je 1,2 milijona evrov. Predvidoma danes bo podpisana odločitev o izbiri ponudnika. Na ministrstvu za promet, ki je objavilo razpis za svetovalca pri sanaciji železnic, so se odločili za postopek iskanja izvajalca javnega naročila s pogajanji. Merilo za izbor je bila izključno cena storitve, zaradi česar se je naročnik odločil postaviti precej visok vstopni prag za ponudnike.

Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov, ki jim je bila priznana usposobljenost za izvedbo javnega naročila, je pojasnila Urška Skok Klima z ministrstva za promet. Po uskladitvi predmeta razpisa so bili ponudniki pozvani k ponovni oddaji ponudb, oddalo pa jih je sedem ponudnikov. Ponudbe so oddale družbe McKinsey&Company z Dunaja, Railstics iz Wiesbadna, The Boston Consulting Group iz Münchna, Transcare iz Wiesbadna, Roland Berger Strategy Consultations z Dunaja, A.T. Kearney iz Ljubljane in Deloitte Revizija iz Ljubljane. Med ponudniki, ki so prvotno posredovali ponudbo, ni bilo družba KPMG Poslovno svetovanje iz Ljubljane.

"Prejeli smo tri popolne ponudbe" Tako so na ministrstvu za promet postopek nadaljevali s sedmimi ponudniki. Eden je bil nato izločen kot nepopoln, zato je bilo na pogajanje, ki so po zagotovilih Skok Klime potekala zelo transparentno, povabljenih šest ponudnikov. Po pogajanjih so bili ponudniki seznanjeni z rezultatom in pozvani k posredovanju končnih ponudb s ponudbenim predračunom. "Prejeli smo tri popolne ponudbe. Najugodnejšo je oddal A.T. Kearney, ponudbi družb Deloitte Revizija in McKinsey&Company sta bili dražji, ostale pa smo iz različnih razlogov kot nepopolne izločili iz nadaljnjega postopka," je pojasnila Skok Klima.

Ministrstvo za promet je v razpisu za svetovalca pri sanaciji Slovenskih železnic, objavljenem 11. januarja (iztekel se je 25. januarja), opredelilo svoja pričakovanja do ponudnikov: hiter preobrat v poslovanju, oblikovanje celostne rešitve za presežno delovno silo, razvoj in presoja strateških možnosti, preoblikovanje trenutno intregriranega železniškega sistema in oblikovanje celovitega načrta za prestrukturiranje skladno z načrti lastnika.

Kot omenjeno, se je naročnik odloči postaviti precej visok vstopni prag za ponudnike - zahteval je ustrezno kadrovsko zasedbo in v zadnjih desetih letih vsaj dva uspešno končana projekta sanacije železniškega sistema v posamezni vrednosti vsaj 400.000 evrov (brez DDV).

Dodatno število napotenih na čakanje še v zraku

Socialni partnerji na Slovenskih železnicah so prejšnji teden upočasnili usklajevanja glede dodatnega števila napotitev zaposlenih na začasno čakanje na delo. Končna številka tako za zdaj še visi v zraku, uskladiti pa naj bi se poskusili predvidoma še ta teden. "Menim, da smo si v zvezi z drugim krogom napotitev na čakanje v letošnjem letu morda nekoliko preambiciozno zastavili določene cilje," je Goran Brankovič in dodal, da rezultat pričakovanj uprave ni bil zadovoljiv. Ukrepi Slovenskih železnic, kot je začasno čakanje na delo, bi lahko vnašali dodatno zmedo v delo usmerjevalnega odbora na železnicah, ki naj bi mu pri sanaciji in reorganizaciji družbe svetovala družba A.T. Kearney iz Ljubljane, je prepričan Brankovič.

Za upočasnitev usklajevanj glede dodatnih napotitev zaposlenih na čakanje so se po Brankovičevih besedah odločili tudi zato, ker so odzivi na terenu na najnižji točki razumevanja in zato ne želijo nadalje zaostrovati položaja v družbi. Na čakanja bo tako verjetno napotenih še nekaj zaposlenih, velikih učinkov pa ni mogoče doseči brez poseganja v organizacijo. Slovenske železnice so letos v okviru varčevalnih ukrepov v začetku januarja na čakanje napotile 1075 zaposlenih (z ukrepom bodo prihranile 5,1 milijona evrov) in napovedale še drugi krog napotitev. Medtem ko so sprva govorili, da bi lahko v drugem krogu na čakanje napotili še dodatnih 1000 zaposlenih, se je ta številka pred nekaj dnevi spustila na med 200 in 500 zaposlenih. Zdaj pa bo ta številka po vsej verjetnosti še nižja.

Na čakanje napoteni zaposleni na Slovenskih železnicah se bodo sicer po zagotovitvah vodstva družbe na delo vrnili najkasneje z julijem. Železnice so namreč v ukrep začasnega čakanja na delo vključene od sredine lanskega leta, ukrep pa velja največ eno leto.