Stela Mihajlović

Četrtek,
4. 5. 2023,
11.37

Osveženo pred

1 leto, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01

Natisni članek

Natisni članek

hipertenzija pljuča bolezen

Četrtek, 4. 5. 2023, 11.37

1 leto, 6 mesecev

Pljučna hipertenzija − občutek, kot bi dihali po slamici

Stela Mihajlović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01
Polona Mlakar | "Redkejše oblike te bolezni je lažje odkriti pri aktivnih ljudeh, ki zdravo živijo, saj ti hitro ugotovijo, da z malo hitrejšim tempom ne morejo več normalno iti po stopnicah. Je pa res, da je preprečevanje tega obolenja za sedaj še premalo raziskano," pojasnjuje internistka Polona Mlakar. | Foto osebni arhiv

"Redkejše oblike te bolezni je lažje odkriti pri aktivnih ljudeh, ki zdravo živijo, saj ti hitro ugotovijo, da z malo hitrejšim tempom ne morejo več normalno iti po stopnicah. Je pa res, da je preprečevanje tega obolenja za sedaj še premalo raziskano," pojasnjuje internistka Polona Mlakar.

Foto: osebni arhiv

5. maj je dan, ki je posvečen ozaveščanju o pljučni hipertenziji. Ta je bistveno bolj redka kot arterijska, tudi njeno prisotnost je težje ugotoviti, predvsem pa ne s tako običajno in neinvazivno metodo, kot je merjenje tlaka z manšetnim merilnikom. "Bolezen je napredujoča, in če se nekdo vztrajno vrača v ambulanto in toži o težki sapi in pešanju kondicije, je treba pomisliti tudi na pljučno hipertenzijo in opraviti diagnostiko," opozarja internistka Polona Mlakar. 

Pljučno hipertenzijo povzročajo nekatere bolezni, najpogosteje je povezana z boleznimi levega srca, kot so ishemična bolezen srca, dolgoletna arterijska hipertenzija ali obolelost srčne zaklopke. Lahko pa je posledica bolezni pljuč. Ko naposled pride do tega, da se desna stran srca, ki črpa kri v pljuča oziroma pljučno žilje, na povišan tlak na različne načine prilagaja, pride do desnostranskega srčnega popuščanja, zaradi česar bolnik umre.

Siol Plus Transplantacija – zdravljenje, ki rešuje življenja

"Gre za razmeroma redko obolenje, ki se v bistvu kaže z zelo nespecifičnimi simptomi, kot so težka sapa, predvsem ob naporu, slaba kondicija in zadihanost, lahko se pojavi občutek tiščanja v prsnem košu, občutek, da bomo med naporom kar omedleli," našteva internistka Polona Mlakar. Tako zdravniki kot laiki najprej pomislijo na vse druge pogostejše bolezni, ki lahko povzročajo težko sapo, zato včasih traja več mesecev, celo let do diagnoze pljučne hipertenzije. Bolezen se namreč s časom stopnjuje.

"Če posumimo na pljučno hipertenzijo, naredimo ultrazvok srca, ki je neinvazivna presejalna metoda. Vendar nam ta poda samo verjetnost za obstoj pljučne hipertenzije, samo diagnozo pa je treba potrditi z invazivnimi meritvami, z desnostransko srčno katetrizacijo," pojasnjuje Mlakarjeva. Pri tem posegu vstavijo droben kateter skozi žilje na vratu in srce v pljučno žilje in na kraju samem izmerijo tlak v žilah ter nekatere druge parametre.

pljuča | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Več podvrst pljučne hipertenzije

Patofiziološki proces redkejših oblik te bolezni je v sami steni pljučnih arterij, ki se iz različnih razlogov ožijo oziroma se stena žil debeli, včasih tudi zaradi krvnih strdkov. Zaradi povišanega žilnega upora poraste tlak in privede do odpovedi desnega srca. Smrtnost brez zdravljenja je precej visoka, preden so bila na voljo zdravila, je bilo preživetje bolnikov manj kot tri leta.

Pljučna hipertenzija je, kot rečeno, razmeroma redka, pogostejša podvrsta je posledica bolezni levega srca in pljučnih obolenj. Redkejše oblike so lahko družinsko pogojene, povezane s sistemskimi boleznimi veziva, krvnimi strdki ali "idiopatske": "Za zdravljenje teh oblik − v Sloveniji približno 200 bolnikov − imamo na voljo zdravila in specifične posege. O tej bolezni želimo ozaveščati tako laično kot strokovno javnost ravno zato, ker jo je težko odkriti," pravi Mlakarjeva.

Danica Avsec
Trendi Darovanje organov: v praksi med darovalci več moških kot žensk

Ni le bolezen starejših

Ko gre za primer idiopatske pljučne arterijske hipertenzije − to je oblika, pri kateri razlog nenormalne zadebelitve male pljučne arterije ni znan −, navadno obolijo mlajši ljudje. "Ženske obolijo nekoliko pogosteje kot moški, pogosto že v mladosti oziroma v rodni dobi. Ko pa govorimo o družinsko pogojeni pljučni hipertenziji, se simptomi lahko pojavijo že v otroštvu ali adolescenci. Na drugi strani pa poznamo kronično tromboembolično hipertenzijo, ki je značilna za ljudi, stare nad 60 let.

Preprečevanje bolezni

Dejavniki tveganja so pri pogostejši obliki pljučne hipertenzije podobni kot pri drugih boleznih pljuč, na primer dolgoletno kajenje, pogostejše so tudi težave pri srčnih bolnikih, ki so telesno manj aktivni, imajo pogosteje previsoko telesno težo, slabo urejeno sladkorno bolezen, hiperlipidemijo, arterijsko hipertenzijo. "Redkejše oblike te bolezni je lažje odkriti pri aktivnih ljudeh, ki zdravo živijo, saj ti hitro ugotovijo, da z malo hitrejšim tempom ne morejo več normalno iti po stopnicah. Je pa res, da je preprečevanje tega obolenja za sedaj še premalo raziskano," pojasnjuje sogovornica. 

"Vemo pa, to so pokazale tudi raziskave, da če pljučno hipertenzijo odkrijemo zgodaj in jo tudi zgodaj začnemo zdraviti, je prognoza neizmerno boljša. In če ugotovimo, da nekdo ni odziven na zdravila, še vedno pride v poštev presaditev pljuč. Bolnikom želimo na vsak način podaljšati življenje in izboljšati njegovo kakovost, zato je dovolj zgodnja diagnostika bistvenega pomena, zlasti če se nekdo vztrajno vrača z opisanimi težavami k zdravnikom," opozarja Mlakarjeva ob dnevu ozaveščanja o pljučni hipertenziji.

Niki Lauda
Sportal Lauda tri mesece po transplantaciji pljuč zapustil bolnišnico
Stanka Tokić
Trendi Gospa, ki se je po "čudežu" vrnila
rak
Novice Rak pljuč in prostate – Slovenija pred uvedbo novih presejalnih programov #video