SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS)

Ustanovljena: 1989 kot Socialdemokratska zveza Slovenije

Predsednik: Janez Janša (od 1993; sedmi mandat)

Ključni ljudje: Jelka Godec, Milan Zver (podpredsednika), Jože Tanko (vodja poslanske skupine), Anže Logar (predsednik sveta), Janez Mežan (generalni sekretar), Romana Tomc, Patricija Šulin (evropski poslanki), Andrej Šircelj (poslanec), Anja Bah Žibert (poslanka), Božo Predalič.

Kratek opis: Na politični sceni je že tri desetletja. Čeprav je bila SDS še do leta 2003 tudi uradno socialdemokratska stranka, je vedno sodila na desni politični pol. Zagovarja vrednotni konservativizem, domoljubje, privatizacijo, manjšo vlogo države v gospodarstvu in radikalne spremembe v družbi, opredeljene kot koncept "druge republike". Iz nekoč zmerne stranke desne sredine, ki je opozarjala na stranpoti tranzicije ter poudarjala pomen srednjega in malega podjetništva, se v zadnjih letih pomika vedno bolj desno. Na to sta vplivala serija volilnih porazov in odhod Janše v zapor, ki ga je utrdil v boju proti "globoki državi". Od leta 2015 stranka ostro nasprotuje prihodu migrantov. Pri tem odkrito simpatizira tudi z nekaterimi evropskimi populističnimi in skrajno desnimi strankami. Velja za najbolje organizirano in številčno stranko, ki v veliki meri temelji na kultu osebnosti njenega predsednika.

Mednarodne povezave: Evropska ljudska stranka (EPP)

Obdobje v vladi: 2012-2013 (premier Janša), 2004-2008 (Janša), 2000 (Andrej Bajuk), 1993-1994 (Janez Drnovšek; odhod po aferi Depala vas), 1992-1993 (Drnovšek), 1990-1992 (Lojze Peterle).

Afere:

Leta 1988 je Janezu Janši afera JBTZ nadela avreolo borca za neodvisnost Slovenije, ki mu je prinesla zajeten politični kapital. Vse najodmevnejše afere stranke so povezane z njenim predsednikom:

• Kupovanje in prodaja orožja med osamosvojitveno vojno, med katero je Janša vodil ministrstvo za obrambo. Ti posli nikoli niso bili ustrezno pojasnjeni. Še leta 2011 se je z njimi ukvarjala politika, saj so posamezne stranke zahtevale umik stopnje tajnosti z dokumentov.
• Depala vas. Leta 1994 so vojaške osebe v Depali vasi napadle civilno osebo, zaradi česar je bil Janša razrešen kot minister za obrambo.
• Prva prodaja Mercatorja. Le dobra dva tedna, preden sta državna sklada Kad in Sod deleža v Mercatorju brez razpisa prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu, se je Janša v svojem kabinetu sestal z Igorjem Bavčarjem, Boškom Šrotom in Andrijano Starina Kosem. Janša je pozneje večkrat zanikal, da bi na sestanku govorili o prodaji Mercatorja.
• Ponarejanje dokumentov. SDS je s prirejanjem in ponarejanjem dokumentov leta 2011 tedanjega predsednika Danila Türka obtožila, da je lagal o svoji (ne)obveščenosti o bombnem atentatu v Velikovcu leta 1979.
• Patria. Leta 2011 je bil Janša obtožen zaradi domnevnega prejetja podkupnine pri nakupu osemkolesnikov od finskega podjetja Patria. Leta 2014 je odšel na prestajanje zaporne kazni, a je ustavno sodišče pravnomočno obsodilno sodbo pozneje razveljavilo.
• Nepojasnjeno premoženje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je januarja 2013 objavila poročilo z ugotovitvijo, da ima Janša za več kot 200 tisoč evrov nepojasnjenega premoženja. Janša je navedbe zanikal. Poročilo KPK je okrepilo vstaje proti tedanji vladi, kmalu zatem pa je morala sestopiti s položaja.
• Posojilo Dijane Đuđić. Konec leta 2017 je Janša v imenu SDS podpisal pogodbo o najemu 450 tisoč evrov posojila pri 32-letni državljanki BiH Dijani Đuđić. Mediji smo pozneje razkrili, da gre za osebo, tesno povezano z davčnim svetovalcem Rokom Snežičem. SDS je od pogodbe odstopila in prvi obrok posojila vrnila, pri čemer ni nikoli razkrila, na kateri račun ga je nakazala Đuđićevi. Zaradi nezakonitega financiranja je računsko sodišče marca letos proti SDS vložilo obdolžilni predlog.