Pahorjeva hoja po ustavnem robu

Da bo Borut Pahor kot prvemu podelil mandat za sestavo vlade Janezu Janši, že od nedelje zvečer, ko so bili znani prvi neuradni izidi volitev, ni nobenega dvoma. Predsednik republike je namreč že pred tem javno napovedal, da bo mandat dobil relativni zmagovalec, torej prvak SDS.

Foto: Ana Kovač Isto stališče Pahor ponavlja tudi v dneh po volitvah. To počne ne glede na dejstvo, da celo Janša sam s predsedniki preostalih strank še ni začel pogovorov o koaliciji in da v tem trenutku ni jasno, koliko glasov bi ob morebitnem glasovanju v državnem zboru sploh dobil.

Če je Pahorjevo vztrajanje pri tem, da mandat podeli relativnemu zmagovalcu volitev razumljivo in legitimno, je drugače z nekaterimi njegovimi izjavami.

Novice Pahor bo mandat za sestavo vlade podelil Janši #video

Položaj na politični šahovnici podoben kot 2011

V pogovoru za Primorske novice je namreč dejal, da bi bilo po njegovem "koristneje in za vse lažje, če bi Janezu Janši pri oblikovanju vlade uspelo, saj iz izkušenj vemo, da alternativni scenariji niso najboljši".

Zoran Janković je bil edini, ki mu kot relativnemu zmagovalcu ni uspelo oblikovati vlade. Foto: STA , Trenutni politični položaj precej spominja na dogodke po volitvah leta 2011.

Takrat se je namreč edinkrat v samostojni Sloveniji zgodilo, da relativnemu zmagovalcu ni uspelo oblikovati vlade. Zoran Janković je pri glasovanju za mandatarja dobil le 43 glasov. Na vrsto je prišel Janša, ki je sestavil koalicijo SDS, Državljanske liste, NSi in SLS.

Toda najpomembnejša razlika med letoma 2018 in 2011 je ravnanje predsednika republike.

Türk je poslušal stranke, Pahor jih ne bo

Ko je na volitvah 4. decembra 2011 slavila Pozitivna Slovenija (PS), je želel takratni predsednik Danilo Türk Jankoviću že nekaj dni zatem ponuditi mandat.

Danilo Türk je Jankoviću mandatarstvo ponudil šele mesec dni po volitvah. Ko Janković ni dobil podpore v državnem zboru, je neuspešno predlagal nekdanjega predsednika uprave NLB Marka Voljča. Vlado je nato sestavil Janez Janša. Foto: STA , Toda po prvih posvetih s političnimi strankami tega ni storil. Na mizi se je namreč znašlo več opcij: od tehnične vlade, ki jo je zagovarjal Gregor Virant, do nekakšne vlade narodne enotnosti, ki ji Türk ni bil naklonjen.

Kljub temu je Türk počakal. Jankoviću je mandatarstvo ponudil šele 5. januarja 2012, torej mesec dni po volitvah.

"Volja je bila jasno izražena. V skladu s tradicijo v naši državi je, da predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov, pridobi možnost, da postane mandatar in da sestavi koalicijo," je takrat dejal Türk, ki je leta 2012 izgubil volitve proti Borutu Pahorju.

Novice Mandatar je moral letos prepričati najmanj ljudi

Zakaj se Pahorju mudi?

Pahorju se očitno precej bolj mudi. Včeraj, torej četrti dan po volitvah, se je sestal z Janšo in potrdil, da mu bo v vsakem primeru ponudil mandatarstvo. Pred tem Pahor ni opravil posvetov s preostalimi političnimi strankami.

"Na nedeljskih predčasnih volitvah je zmagala stranka SDS, zato sem se odločil, da predsedniku stranke Janezu Janši poverim mandat za sestavo vlade," je svojo odločitev utemeljil Pahor. SDS je sicer med vsemi zmagovalci državnozborskih volitev v Sloveniji doslej prejela najmanjše število glasov.

Volitve predsednika vlade določa 111. člen ustave. V njegovem prvem odstavku piše, da predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.

Ustava ne zahteva, da mandat dobi relativni zmagovalec

Kar je najpomembneje, pri tem ustava predsednika republike ne zavezuje, da mandat podeli tistemu, ki zmaga na volitvah. To je že leta 2011 potrdil tudi Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. "Ustava ne zahteva, da bi predsednik republike mandat podelil nekomu, ki ga predlaga stranka z največjim številom mandatov. Praksa pa je doslej sicer bila taka," je takrat pojasnil Pirnat.

Milan Kučan je mandat za sestavo vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle, podelil strankam koalicije Demos. Foto: Matej Leskovšek V zgodovini slovenske demokracije sicer obstaja še en primer, ko vlade ni sestavil relativni zmagovalec volitev. Leta 1990, po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, je največ glasov med strankami dobila Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP), drugo mesto pa je osvojila Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS). 

A tedanji predsednik Milan Kučan je mandat za sestavo vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle, podelil strankam koalicije Demos, ki pa so se povezale že pred volitvami.

Novice Dan po volitvah: iščejo šibke člene med novimi poslanci

Kaj Borut Pahor počne drugače od predhodnikov

Čeprav se je Pahor ob napovedi, da bo Janši podelil mandatarstvo, skliceval na dosedanjo prakso, se praksa Boruta Pahorja od prakse njegovih predhodnikov razlikuje v vsaj treh točkah:

1. Pahor je že z napovedjo, da je mandatarja že izbral, de facto degradiral prvake preostalih političnih strank in državni zbor, v katerem sedijo predstavniki ljudstva. Ti se bodo v prihodnjih dneh in tednih s Pahorjem šele posvetovali o vprašanju, pri katerem pa je predsednik že sprejel odločitev. To je storil ne glede na to, da je svoj krog pogovorov s strankami še pred Janšo začel Marjan Šarec.
2. Pahor svoje ravnanje utemeljuje s tem, da se Sloveniji z imenovanjem nove vlade mudi. "Predolgega čakanja si ne moremo privoščiti. Če bi čakanje trajalo predolgo, bi se najprej odzvali finančni trgi, potem pa bi se začelo nezadovoljstvo kopičiti tudi med ljudmi," je poudaril Pahor.
   Slovenija je sicer trenutno v obdobju visoke gospodarske rasti, cena njenega zadolževanja pa je rekordno nizka. Spomnimo, ko je mandatarja izbiral Türk, je bila Slovenija tik pred drugo recesiji po izbruhu svetovne finančne krize, nanjo pa so začeli pritiskati finančni trgi.
   Kljub temu Türk tega ni izkoristil za čim hitrejšo podelitev mandatarstva Jankoviću. Za izbiro mandatarja si je vzel mesec dni časa. To je toliko kot leta 2004 Janez Drnovšek, ki je takrat predlagal Janšo, in celo manj kot sam Türk leta 2008, ko je predlog, naj za mandatarja imenuje Pahorja, v parlament poslal skoraj šest tednov po volitvah.
3. Pahor je korak dlje storil tudi pri izražanju svojih pogledov na politična dogajanja.
   Njegovo vnaprejšnje zatrjevanje, da "alternativni scenariji niso najboljši", je drugačno od prakse predhodnikov, saj neposredno namiguje, kdo bi mu bil kot mandatar bolj po volji. Njegovo ravnanje je težko primerljivo tudi s Türkovo oceno iz leta 2012, da je kandidatura Janše za mandatarja nelegitimna, saj se je tedanji predsednik pri tem skliceval na pravnomočni obtožni predlog zoper Janšo v zadevi Patria. 

Pahor pa je v pogovoru za Primorske novice poudaril, da "je treba upoštevati tudi trend v svetu, ko smo priča naraščajočemu pojavu močnih političnih voditeljev, tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo".

Foto: STA ,

Avtoritarnost po Pahorjevo

"Za številne ljudi je privlačno imeti voditelja, ki nadomesti pomanjkljivosti demokracije. V primerjavi s tistimi, ki ponavadi hitro sklepajo, da to vodi v avtoritarnost, nisem tako prepričan, da je to dvoje nujno povezano," je menil Pahor. Če je predsednik v govoru ob lanski inavguraciji poudaril pomembnost vzdržnosti od sovražnega govora, tej temi, ki je močno zaznamovala volilno kampanjo, v zadnjih tednih ni posvečal pozornosti.