Ponedeljek, 2. 7. 2018, 16.07
6 let, 5 mesecev
KPK bo zaradi azerbajdžanskega denarja pregledovala Jelinčiča, DZ bo odgovoril Svetu Evrope
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
4
Potem ko je Svet Evrope v četrtek dosmrtno izključil vodjo SNS Zmaga Jelinčiča, tega čaka še zagovor pri predsedniku DZ Mateju Toninu, pojasnila pa bo zahtevala tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
Svet Evrope je na podlagi poročila neodvisnega preiskovalnega telesa ugotovil, da je 14 politikov kršilo ravnanja skupščine.
Med 14 imeni je tudi prvak SNS in novoizvoljeni poslanec Zmago Jelinčič, ki se mu "do konca življenja prepove pravica do vstopa v Svet Evrope in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE)", prav tako tudi ne smejo sodelovati v nobeni dejavnosti Sveta Evrope, piše v resoluciji, ki so jo v četrtek sprejeli na poletnem zasedanju PS SE.
Več bo povedal v sredo
"Več bom povedal v sredo," je ob klicu dejal Jelinčič.
Jelinčiča je danes na pogovor povabil tudi predsednik DZ Matej Tonin. Tonin naj bi želel pred tem pri pravnikih preveriti, kaj sploh lahko naredi, ob tem pa mora še natančno pregledati, kaj so v poročilu zapisali pri SE. Mandatnovolilna komisija je mandat Jelinčiču že potrdila, mandat pa mu lahko preneha veljati, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Po sestanku s Toninom so iz njegovega kabineta sporočili, da je bil DZ konec aprila obveščen, da je v poročilu Sveta Evrope omenjen tudi Jelinčič. Takratni predsednik državnega zbora je obvestil vlado, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za finance – urad za preprečevanje pranja denarja, ministrstvo za notranje zadeve, policijo, vrhovno državno tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije ter ministrstvo za javno upravo, in sicer z zaprosilom za povratno informacijo glede posredovanega gradiva z vidika njihovih pristojnosti.
"Za pripravo celovitega odgovora na poročilo v državnem zboru v nadaljevanju pričakujemo predvsem odziv vrhovnega državnega tožilstva in policije, tudi z vidika informacije o morebitni sprožitvi ustreznih kazenskih postopkov, sicer pa v določenem roku, tj. do konca 2018, načrtujemo pripravo in posredovanje celovitega odgovora Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, skupaj z opredelitvami iz pristojnosti državnega zbora," so še zapisali.
"Upoštevaje, da je g. Jelinčič Plemeniti poslanec državnega zbora v mandatu 2018-2022, sem z njim opravil tudi pogovor, na katerem mi je zagotovil svoje sodelovanje s pristojnimi organi. V primeru odločitev in zaključkov pristojnih državnih organov, predvsem organov pregona, bo državni zbor, skladno s svojimi pristojnostmi, ustrezno ukrepal," je še sporočil Tonin.
"Sumljiv" prevod iz leta 2012
Preiskovalna komisija SE Jelinčiču očita, da je junija 2012 prejel 25 tisoč evrov od britanskega podjetja Metastar. To je bilo eno od vpletenih podjetij v primeru "pralnica". S tem je bil vzpostavljen sum, da je deloval v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev. Jelinčič na pobudo SE ni podal nikakršnih komentarjev, odločitev pa komentiral kot še eno evropsko neumnost.
Jelinčič je lani v pogovoru za Siol.net dejal, da je nakazilo dobil za prevod romana Toneta Svetine Ukana.
"Iz tega, kar je Jelinčič povedal glede prevoda, se mi zdi celotna zadeva sumljiva. Založbe ne plačajo celotnega prevoda vnaprej, razen če pričakujejo, da bo knjiga zelo dobro prodajana. Običajno založbe z avtorjem prevoda sklenejo pogodbo glede na prodane izvode. Ta knjiga pa sploh ni izšla, kar je en dvom več. To, kar on pripoveduje, je zelo podobno pravljici. Če so ga izključili iz Sveta Evrope, morajo za to imeti dokaze," glede prevoda in plačila zanj meni Darko Štrajn, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu.
Komisija ga je že pregledovala in ga bo spet
Komisija za preprečevanja korupcije je leta 2011 na lastno pobudo že pregledovala premoženje Jelinčiča za obdobje od 30. januarja 2004 do 21. decembra 2012.
"Komisija je v predmetni zadevi zaradi neprepričljivega in neverodostojnega pojasnila, vezanega na izvor pridobitve določenega premoženja zavezanca, že februarja 2015 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani podala predlog za uvedbo finančne preiskave," so sporočili s protikorupcijske komisije.
Spornega nakazila 25 tisoč evrov komisija ni preverjala, saj ga Jelinčič ni sporočil komisiji, čeprav bi to moral storiti.
"Če bi zavezanec znesek v višini, kot ga navajajo mediji, prejel na svoj transakcijski račun, bi spremembo v višini nad 10 tisoč evrov moral sporočiti komisiji, saj to zahtevajo določbe ZIntPK," pravijo na komisiji.
Po zadnjih objavah bo komisija Jelinčiča pozvala k pojasnilom.
V Azerbajdžan za tri milijone evrov prodal licenco?
Jelinčič je bil kot dolgoletni poslanec več let član Skupine prijateljstva z Azerbajdžanom. Leta 2008 je bila v državnem zboru razprava o ukinitvi protikorupcijske komisije. Med razpravo so nekateri poslanci Lipe (nekdanji poslanci SNS) opozarjali na visoke dohodke Zmaga Jeličniča. Ta je dejal, da je v Azerbajdžan prodal licenco za svoje farmacevtske izdelke in da bo za to iztržil tri milijone evrov.
Škandal sega v leto 2013
Škandal, ki so ga nekateri mediji poimenovali "kaviargate", sega v januar 2013. Člani in nekdanji člani PS SE so osumljeni, da jih je azerbajdžanska vlada podkupila, da so glasovali proti poročilu, ki je bilo zelo kritično do razmer političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Poročilo je bilo na glasovanju zavrnjeno.
Določeni člani PS SE so v zameno za glasovanje, kot se je izvedelo iz vira blizu SE, dobili kaviar, preproge ali plačane prenočitve v luksuznih hotelih.
Predsednik PS SE Pedro Agramunt, ki je bil prav tako vpleten v "korupcijske aktivnosti" v povezavi z Azerbajdžanom, sporno pa je bilo tudi njegovo srečanje s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom, je na koncu oktobra lani odstopil.
STA še poroča, da so med izključenimi nekdanjimi člani PS SE tudi Belgijci Alain Destexhe, Agustin Conde in Stef Goris, Italijan Luca Volonte, trije Azerbajdžanci, Finec, Norvežan, Šved, Poljak, nemška poslanka Karin Strenz (CDU) in nekdanji nemški poslanec Eduard Lintner (CSU), navaja AFP.
PS SE, ki šteje 324 poslancev iz 47 držav članic Sveta Evrope, med katerimi je tudi 28 članic EU, se od ponedeljka v Strasbourgu sestaja na poletnem zasedanju.
4