Torek, 5. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
Časovni okvirji
Kaj se bo zgodilo, če Janši ne uspe sestaviti vlade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
71
Čakanje na uradne rezultate letošnjih predčasnih volitev bo trajalo še nekaj časa. Kakšni so postopki za sestavljanje nove koalicije in kdaj jo lahko pričakujemo?
Na uradne rezultate volitev bo treba počakati še nekaj časa. Enajstega junija bodo skupnim glasovom prišteli še tiste iz tujine, državna volilna komisija pa ima čas za razglasitev uradnih izidov do 19. junija. Po neuradnih podatkih bo DVK poročilo o izidu volitev predsedniku države Borutu Pahorju poslala v petek, 15. junija.
Prvo priložnost bo imel Janša
Pahor je že pred časom dejal, da bo po posvetovanju z vodji poslanskih skupin mandat za sestavo vlade najprej podelil relativnemu zmagovalcu volitev, torej prvaku SDS Janezu Janši.
Konstitutivna seja državnega zbora bo predvidoma 22. ali 23. junija, nato pa bo Pahor predlagal kandidata za mandatarja. To mora storiti 30 dni po ustanovni seji.
Pahor naj bi posvetovanja z vodji strank opravil med 2. in 5. julijem, kandidata bo moral državnemu zboru predvidoma predlagati do 23. julija, o mandatarju pa naj bi glasovali konec julija.
Potrebuje vsaj 46 glasov
Novi mandatar bo za sestavo vlade potreboval 46 glasov v 90-članskem državnem zboru. Po tem, ko je izvoljen, ima novi predsednik vlade 15 dni časa, da državnemu zboru predlaga ministre. Od tri do sedem dni po tem, ko so vloženi predlogi za ministre, se začnejo zaslišanja kandidatov pred odbori, nato pa poslanci glasujejo o vsem ministrskem seznamu.
Mogoči scenariji, če ne uspe relativnemu zmagovalcu
Predsednik zmagovalne SDS Janša bo imel pri sestavi koalicije težko delo, saj je več strank napovedalo, da z njim ne bodo šle v koalicijo.
Če Janša presodi, da ne bo imel zadostne podpore, in se ne odloči preveriti svoje podpore pri poslancih, lahko predsednik države po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.
V primeru, da se ne uresniči noben od zgoraj naštetih scenarijev, pa predsednik države razpusti državni zbor in razpiše volitve.
Kako so se vlade sestavljale v preteklosti?
Do zdaj je v osmih parlamentarnih volitvah sestavljanje koalicije lahko trajalo tudi več kot tri mesece, najdlje v letih 1996 in 2011.
8. april 1990 - na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, takrat še v skupščino SRS, je zmagala koalicija Demos. Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (SKD) je bila izvoljena po dobrem mesecu dni, 16. maja.
6. december 1992 - na prvih volitvah v državni zbor je zmagala LDS. Premier je postal Janez Drnovšek (LDS), vlado pa je sestavil še s SKD, ZLSD in SDSS. Izvoljena je bila dober mesec in pol po volitvah, 25. januarja 1993.
10. november 1996 - na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS. Njen prvak Janez Drnovšek je vlado, v kateri sta bili še SLS in DeSUS, sestavil v treh mesecih. Izvoljena je bila več kot tri mesece in pol po volitvah, 27. februarja 1997.
15. oktober 2000 - na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS, predsednik vlade je še četrtič postal Janez Drnovšek. V vlado je povabil še ZLSD, SLS in DeSUS. Izvoljena je bila po dobrem mesecu dni, 30. novembra 2000.
3. oktober 2004 - na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS. Predsednik vlade je postal njen prvak Janez Janša, ki je natanko dva meseca po volitvah, 3. decembra 2004, nastopil mandat s koalicijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.
21. september 2008 - na parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili Socialni demokrati Boruta Pahorja, ki je vladno koalicijo sestavil še s strankami Zares, LDS in DeSUS. Vlada je bila izvoljena 21. novembra 2008, natanko dva meseca po volitvah.
4. november 2011 - sestavljanje vlade po prvih predčasnih volitvah v DZ je trajalo nekaj več kot tri mesece. Zmagala je Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Jankovića vlado sestavil prvak drugouvrščene SDS Janez Janša. Izvoljena je bila 10. februarja 2012, v njej so bile še Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi.
13. julij 2014 - na predčasnih volitvah je zmagala novoustanovljena SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je nato sestavil vlado skupaj z DeSUS in SD. DZ je vlado potrdil dobra dva meseca po volitvah, 18. septembra 2014.
STA
71