Ponedeljek, 19. 8. 2019, 8.22
5 let, 3 mesece
Znanstveniki bi vplivali na smer rasti korenin rastlin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Znanstveniki z Univerze za naravne vire na Dunaju so v rastlinskih hormonih našli ključ, ki odloča o tem, ali bo korenina rastlin pri svoji rasti sledila gravitaciji ali pa se bo usmerila v kakšno drugo smer. Te ugotovitve bi lahko v prihodnje pomagale usmerjati rast rastlin in jim omogočiti preživetje v suši.
Medtem ko se glavna korenina pri rasti praviloma usmeri razmeroma naravnost navzdol, stranske korenine temu t.i. gravitropizmu ne sledijo vedno. Pogosto si prizadevajo rasti veliko bolj v horizontalno smer.
Mednarodna skupina znanstvenikov z dunajske univerze je zdaj ugotovila, da na smer rasti korenin vpliva medsebojno delovanje dveh rastlinskih hormonov: avksina in citokinina. Avksin je odgovoren za rast v globino, citokinin pa za horizontalno usmerjenost korenin.
Odloča nekaj celic na vršičku korenine
Na vršičku korenine je nekaj celic, ki odločajo o tem, koliko avksina bo poslanega v spodnji koreninski del. Če je količina avksina velika, to sproži rast glavne korenine navpično navzdol. Za stranske korenine pa je značilen rastlinski hormon citokinin, ki jim daje lastnost vodoravnega širjenja. Znanstveniki z Dunaja so zdaj na celični ravni opisali, kako bi lahko okrepili delovanje avksina v vršičkih stranskih korenin.
Avtorji raziskave, ki so svoja dognanja objavili v strokovni reviji Nature Communications, menijo, da je mogoče prek tega mehanizma močno vplivati na koreninski sistem rastline. Tako bi bilo lahko denimo mogoče rastline spodbuditi k temu, da bi njihove korenine rasle bolj v globino. Na ta način bi lahko prodrle v z vodo bogate zemeljske plasti.
Drago zalivanje edini možni ukrep
Na številnih območjih po svetu je zgornji sloj zemlje večinoma preveč suh, da bi lahko gojili določene kulturne rastline. Edini možni ukrep je trenutno drago zalivanje. Drago zato, ker je povezano s stalnim izhlapevanjem vode na površini.
Dognanja znanstvenikov o koreninskih sistemih pa bi lahko pripomogla tudi k zmanjšanju konkurence med poljščinami v tleh po vsem svetu: koreninski sistemi, ki rastejo pretežno v globini, namreč v manjši meri prihajajo v stik s sosedi. To pa bi lahko zmanjšalo potrebno sadilno razdaljo med posameznimi poljščinami ter povečalo pridelek na hektar.
