Torek, 18. 9. 2018, 6.19
6 let, 3 mesece
Kitajska odgovarja ZDA s carinami na 60 milijard dolarjev ameriškega izvoza
ZDA uvajajo nove carine za 200 milijard dolarjev kitajskih proizvodov, s čimer se je trgovinska vojna s Pekingom le še zaostrila. Peking je sporočil, da bo kot povračilo za nove carine ZDA na kitajski izvoz sam uvedel od pet- do 10-odstotne carine na ameriško blago, izvoženo na Kitajsko, v vrednosti 60 milijard dolarjev. Carine na okoli 5200 ameriških proizvodov bodo začele veljati v ponedeljek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Višje carine na uvoz oziroma najvišje do zdaj bodo doletele skoraj šest tisoč produktov, med njimi bodo ročne torbe, riž in tekstil. V nasprotju s pričakovanji pa so s tega seznama črtali nekatere produkte, kot so pametne ure in druge tehnološke izdelke za široko potrošnjo, poroča BBC.
Izvzete so tudi določene sestavine za kemikalije, ki se proizvajajo v ZDA v predelovalni industriji in kmetijstvu, pa med drugim kolesarske čelade in otroški sedeži.
Carine bodo začele veljati s 24. septembrom, sprva bodo 10-odstotne, do začetka prihodnjega leta pa bodo narasle na 25 odstotkov. Razen, če državi ne bosta sprejeli sporazuma.
Trump: Naše zahteve so bile jasne
Ameriški predsednik Donald Trump nove, do zdaj najvišje carine uvaja zaradi "nepoštene trgovinske prakse, vključno s subvencijami in pravili, s katerimi od tujih podjetij zahtevajo, da določene pristojnosti prenesejo na lokalne partnerje."
Kot je dejal, so bile ameriške zahteve glede sprememb zelo jasne in da so Kitajski dali priložnost, da bi ZDA začeli obravnavati bolj pošteno. "Vendar Kitajska ni bila pripravljena na spremembe," je nove carine utemeljil Trump.
"Prepir z gumijastimi naboji prehaja v vojno s pravimi naboji"
Trump je do zdaj že uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska je odgovorila z enako mero in po besedah ekonomista organizacije Bloomberg Toma Orlika "trgovinski prepir z gumijastimi naboji" med ZDA in Kitajsko prehaja v trgovinsko vojno s pravimi naboji, tuje medije povzema STA.
Kitajska je že vnaprej zagrozila, da bo na nove Trumpove carine odgovorila z enako mero in predsednik ZDA je zagrozil, da bo v tem primeru začel tretjo fazo carin, ki bo zadela kitajski uvoz, vreden še 267 milijard dolarjev.
"Breme carin bodo nosili ameriški potrošniki, ne Kitajska"
Dozdajšnje carine in kitajski povračilni ukrepi so bili za svetovno trgovino malenkost, dodatne carine bodo nekoliko omejile kitajsko gospodarsko rast, velik problem pa bodo imela ameriška podjetja, je po pisanju še ocenil ekonomist Orlik.
Nezadovoljstvo nad Trumpovim zadnjim ukrepom so že izrazili tudi predstavniki ameriške industrije. Prepričani so, da je predsednikova odločitev lahkomiselna in bo povzročila trajno škodo ameriškim skupnostim.
"Carine so davek na ameriške družine in pika. Ameriški potrošniki, in ne Kitajska, bodo nosili breme carin in ameriški kmetje bodo doživeli poslabšanje učinkov povračilnih ukrepov," je sporočil podpredsednik Združenja vodij maloprodajne industrije Hun Quach.
Peking se je odzval s povračilnimi carinami
"Če bodo ZDA vztrajale pri dodatnem zviševanju carin, se bo Kitajska odzvala z isto mero," je sporočilo kitajsko finančno ministrstvo.
Doslej sta ZDA in Kitajska izmenično ena drugi naprtili visoke carine na blago v vrednosti 50 milijard dolarjev. Tokrat pa se je Kitajska odzvala s precej nižjim zneskom od ameriškega, kar je posledica dejstva, da je lani iz ZDA uvozila "le" za 130 milijard dolarjev blaga in ji torej počasi zmanjkuje nabojev.
ZDA so na drugi strani s Kitajske uvozile za okoli 500 milijard dolarjev proizvodov. Trump grozi, da bo v primeru povračilnih ukrepov Pekinga dodatno ocarinil še 267 dolarjev kitajskega uvoza.
GZS: Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko relativno majhni
Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je ocenil, da "ZDA do določene mere bojujejo bitko tudi v našem imenu, saj je v našem interesu, da so pravice intelektualne lastnine in tehnologije zaščitene na vseh trgih, kjer prodajo svoje izdelke".
Ključen razlog za pritiske ZDA na Kitajsko so po njegovih ocenah sporne prakse pri prenosu ameriške tehnologije in intelektualne lastnine na kitajska tla. Prevzem tehnologije namreč pomeni tudi prevzem ključne konkurenčne prednosti. Ameriški interes je tudi, da Kitajska liberalizira svoj finančni trg.
Tako lahko po njegovem aktualne poteze trenutno najbolj prizadenejo velike evropske multinacionalke, ki del ameriškega povpraševanja po kitajskih izdelkih zadostijo s proizvodnjo na Kitajskem. "Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko so relativno majhni," je dodal. STA
4