Zakaj Kim Džong Un odstranjuje strice iz ozadja

V zadnjih dneh so svetovni mediji poročali o novih starih usmrtitvah v komunistični Severni Koreji. CNN je tako objavil pričevanje severnokorejskega prebežnika, nekdanjega visokega komunističnega funkcionarja (s psevdonimom gospod Park), ki trdi, da je Kim Džong Un maja lani ukazal zastrupitev svoje tete Kim Kjong Hui (že decembra 2013 je dal Kim Džong Un usmrtiti njenega moža Džang Song Teka).

Patološka krutost, utrjevanja oblasti ali nekaj v ozadju? Le dan pozneje so zahodni mediji poročali, da je dal severnokorejski voditelj usmrtiti obrambnega ministra in načelnika generalštaba Hjong Jong Čola, in sicer zaradi neposlušnosti, kritik na račun mladega voditelja in dremanja med vojaškim zborovanjem.

Gre pri teh usmrtitvah le za krutost mladega diktatorja, neizprosno utrjevanje njegove oblasti ali so v ozadju še kakšni drugi razlogi? Kot pravi Bogomil Ferfila, predstojnik katedre za ameriške, nemške in svetovne študije na ljubljanski FDV, ki je pred meseci študijsko obiskal Severno Korejo, sam dvomi, da je dal Kim Džong Un usmrtiti svojo teto, saj prebežniki velikokrat povejo kaj neresničnega, da bi bili zanimivejši za medije.

Ugibanja, ali bo vojska mlademu Kimu dovolila vladati Zagotovo je dal mladi diktator usmrtiti svojega strica Džang Song Teka in nekaj visokih vojaških častnikov, med drugim načelnika generalštaba. Ko je Kim Džong Un decembra 2011, po smrti svojega očeta Kim Džong Ila, prevzel oblast, je bilo precej razprav, ali mu bo uspelo prevzeti oblast in vladati ali mu bo to preprečila severnokorejska vojska.

Kim Džong Un ni imel veliko vojaških izkušenj, a ima, v nasprotju s svojim očetom, končano vojaško akademijo v Pjongjangu, kar pomeni, da ima nekaj teoretičnega vojaškega znanja. Še pred tem je v Švici v bližini Berna nekaj let obiskoval zasebno srednjo šolo.

Namesto tajnih likvidacij javni montirani sodni procesi Kot pojasnjuje Ferfila, je mladi Kim po letu ali dveh na oblasti začel izvajati zamenjave v vrhu vojske in na drugih vodilnih položajih, in sicer zato, da bi odstavil ljudi, ki so bili povezani z njegovim očetom, ter se obdal z mlajšim kadrom, ljudmi iz svojega kroga. "V nedemokratičnih režimih se to počne s fizičnim nasiljem. Večina teh zamenjav je sicer potekala mirno. V nasprotju s svojimi predhodniki je Kim Džong Un javno razglašal te zamenjave, bilo je tudi nekaj javnih sodnih procesov. Prej ni bilo tako, vse je bilo tajno, še sorodniki teh ljudi niso vedeli, da so jih likvidirali ali poslali v taborišče," pravi Ferfila.

Stalinistični kvaziprocesi in Kimov stric iz ozadja Zdaj je mladi Kim spremenil pristop. Po sovjetskem zgledu je naročil nekaj kvaziprocesov oziroma stalinističnih procesov, kjer so obsodili njegove nasprotnike, češ da so veleizdajalci …

Za strica Džang Song Teka (ta je bil poročen z zgoraj omenjeno Kimovo teto Kim Kjong Hui, edino hčerko Kim Il Sunga, ustanovitelja severnokorejskega komunističnega režima) so vsi govorili, da bo Kim Džong Un deloval pod njegovim pokroviteljstvom (da je torej nekakšen severnokorejski stric iz ozadja, op. p.).

Kimov stric javno kaže svojo moč "Težava je bila, ker se je ta možakar vedel temu ustrezno. Na primer: ko pride diktator v sobo, je navada, da vsi vstanejo in ploskajo, stric pa je obsedel ali vstal zadnji hip. Kaže, da mu je potencialna vloga stopila v glavo. Ko pa diktator prevzame oblast, mora pokazati trdnost in neusmiljenost. Stric je bil tako neka kolateralna žrtev tega. Gre za notranja trenja, ki jih v diktatorski državi rešujejo drugače kot v demokratični," pojasnjuje Ferfila.

Strica so obtožili veleizdaje in sodelovanja s tujino ter usmrtili. Pozneje so se po besedah Ferfile pojavile izmišljotine nekega kitajskega humorističnega časopisa, češ da so ga vrgli psom, ga zažgali z metalcem plamena … To so povzeli tudi zahodni mediji.

Obračun mehkejših stalinistov s tršimi stalinisti Lahko dogodke v Severni Koreji označimo tudi za obračun mehkejših komunistov oziroma stalinistov s tršimi stalinisti, ki so vladali v času Kim Džong Ila? "Vsekakor," odgovarja Ferfila.

Kim Džong Un izvaja kadrovske premike zaradi dveh razlogov. Prvič, da zadosti svojim osebnim interesom oziroma da ima okoli sebe ljudi, ki jim zaupa in ki ga podpirajo. Drugič, ozadje teh zamenjav je tudi, da dobi mlajše ljudi, manj okorele staliniste, ki bi bili pripravljeni na začetek reform.

Kitajski in vietnamski model: tržno gospodarstvo+ partijska diktatura Glede Severne Koreje se namreč postavlja vprašanje, kdaj bo konec tega režima. "Severna Koreja in Kuba sta pravzaprav malce bolj preučili kitajski in vietnamski model prehoda, ki je zelo udoben za vladajočo elito. Ta model dosega povečano gospodarsko uspešnost, elita – tako na Kitajskem kot v Vietnamu – pa je ostala v sedlu. Ta model je v Kubi in Severni Koreji zelo priljubljen."

V Vietnamu je komunistična partija v celoti izpustila iz rok vse sektorje gospodarstva, pod nadzorom je le nekaj ključnih sektorjev. "Tam ekonomija dela sto na uro. Toda vsaka kritika partije je prepovedana," pravi Ferfila, ki se je pred dnevi vrnil z obiska v tej indokitajski državi.

Kako skuša Kim iz Severne Koreje narediti Kubo Po besedah profesorja FDV je več scenarijev konca severnokorejskega režima. Že ob menjavi oblasti se je omenjala možnost, da se bo režim sesul. Posebnost Severne Koreja je, da je to praktično edina država na svetu, ki je medijsko samoizolirana od sveta. Ljudje ne vedo, kaj se dogaja zunaj. Počasi sicer prodirajo stvari, malce na primer prek skupnega industrijskega kompleksa z Južno Korejo v Kesongu.

Bistvena poteza Kim Džong Una je, da kopira kubanski model. Kuba je namreč, ko je ostala brez sovjetske pomoči po padcu berlinskega zidu, začela spodbujati turizem. Tudi mladi diktator poskuša odpreti Severno Korejo za turiste (za zdaj je določeno samo nekaj krajev, ki jih lahko obiščejo).

Kmetijske reforme po kitajskem zgledu Takšen kraj je veliko smučarsko središče v Masikrjongu. Kim Džong Un želi, da bi prihodnje leto to središče obiskalo kar milijon turistov. V Pjongjangu so zgradili tudi za severnokorejske razmere razkošno vodno središče Munsu. Poleg reform, ki se zgledujejo po Kubi, Kim Džong Un uvaja tudi kmetijske reforme po zgledu kitajskih reform. Tako je kmetom najprej dovolil, da obdržijo 20 odstotkov pridelka (tega lahko potem prodajo na črnem trgu, ki je nelegalen, a ga oblast tolerira), 80 odstotkov pa so morali dati državi. Ko je mladi Kim videl, da je ta model uspešen, je delež, s katerim lahko kmetje svobodno razpolagajo, povišal na 40 oziroma 50 odstotkov.

Ruske, kitajske in egiptovske naložbe Prav tako je odprl nekaj skupnih naložbenih con na meji z Rusijo in Kitajsko, saj želi priliv ruskega in kitajskega kapitala (do kapitala iz drugih držav je verjetno precej manj zaupljiv, čeprav so v prestolnici Pjongjang tudi egiptovske naložbe).

Te spremembe povzročajo upore in nejevoljo znotraj Delavske stranke (to je uradni naziv severnokorejske komunistične partije) in vseprisotne vojske. Z zamenjavami starejšega kadra z mlajšo generacijo se skuša Kim Džong Un obdati z ljudmi, ki bi bili pripravljeni na začetek reform po kitajskem in vietnamskem zgledu, še poudarja Ferfila.