Torek, 7. 1. 2020, 6.58
4 leta, 10 mesecev
Washington zanika umik iz Iraka, Nemčija bo umaknil del enot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,26
9
Medtem ko so ZDA danes zanikale umik svojih vojaških enot iz Iraka je Nemčija sporočila, da bo začasno umaknila del svojih enot. Približno 30 vojakov, ki so nameščeni v Bagdadu in Tadžiju, bodo premestili v Jordanijo in Kuvajt, je potrdil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva in dodal, da se bo umik "začel kmalu".
V Iraku v okviru mednarodne koalicije proti skrajni skupini Islamska država (IS) deluje približno 130 vojakov nemških vojakov. V Erbilu na severu Iraka je tudi kontingent šestih slovenskih vojakov, ki delujejo v kontingentu pod vodstvom Nemčije.
Za umik dela svojih enot se je Nemčija odločila potem, ko je iraški parlament po ameriški likvidaciji poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, sprejel resolucijo, v kateri je pozval vlado, naj prekine sporazum s koalicijo proti džihadistični skupini Islamska država.
Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson so v nedeljo v skupni izjavi pozvali Irak, naj ne ogrozi boja proti džihadistični skupini IS.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v ponedeljek sporočil, da Nato začasno ustavlja usposabljanje v Iraku. Možnosti izgona vseh tujih sil iz Iraka pa Stoltenberg ni želel komentirati. Poudaril je, da Natova misija koristi tako zaveznicam kot Iraku ter da je Nato na terenu na povabilo iraških oblasti.
Washington zanika umik
Po pismu ameriškega generala, ki je v ponedeljek zaokrožilo v medijih in naj bi nakazovalo umik ameriške vojske iz Iraka, so v Washingtonu to zanikali. Pismo naj bi poslal vodja ameriških sil v Iraku, general William Seely. V njem piše o načrtovanem premeščanju ameriških sil v skladu z odločitvijo iraškega parlamenta. Navaja tudi zagotovila, da bo "premik iz Iraka potekal na varen in učinkovit način", ter namen preprečitve vtisa, da ZDA v zeleno cono v Bagdadu pošiljajo dodatne vojake, poroča STA.
A kot je novinarjem v Washingtonu dejal obrambni minister Mark Esper, ni bila sprejeta nikakršna odločitev o odhodu iz Iraka. "Ne vem, kaj je to pismo. Poskušamo ugotoviti, od kod je prišlo, kaj je. A odločitve o odhodu iz Iraka ni bilo. Pika," poročanje britanskega BBC povzema STA.
Šlo naj bi za osnutek s slabo izbiro besed, ki ne bi smel priti v javnost
Pred novinarje je nato stopil še načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley, ki je pojasnil, da je pri pismu šlo za napako. Šlo naj bi za osnutek s slabo izbiro besed, ki ni bil podpisan in ne bi smel priti v javnost. Med več ljudmi, vključno s predstavniki iraške vojske, je zaokrožilo zgolj z namenom usklajevanja glede letalskih premikov in drugega, je dejal. Tudi on je ponovil, da ameriške sile ne zapuščajo Iraka, piše STA.
Po navedbah virov naj bi bil dejanski namen pisma obvestilo Iračanom, da ZDA umikajo svoje vojake iz zelene cone v prestolnici, kjer med drugim leži ameriško veleposlaništvo, in jih razporejajo drugam.
Položaj zapušča šef kabineta obrambnega ministra ZDA
Šef kabineta obrambnega ministra ZDA Marka Esperja, ki je bil na tem položaju že pod vršilcem dolžnosti obrambnega ministra ZDA Patom Shanahanom, se bo konec meseca poslovil od položaja. Eric Chewning naj bi se za odhod odločil iz osebnih razlogov, ki niso povezani z zaostrovanjem politike do Irana. Uradni razlog za odhod je, da potrebuje več časa za družino in se namerava zaposliti v bolj donosnem zasebnem sektorju. V zadnjih tednih je sicer odhod napovedalo več višjih uradnikov Pentagona.
Med njimi so pomočnik obrambnega ministra za Azijo in Pacifik Randy Schriver, namestnica šefa za obveščevalne zadeve Pentagona Kari Bingen, šef za kadrovske zadeve in pripravljenost Jimmy Stewart ter direktor Agencije za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) Steven Walker. Vsi so navedli, da potrebujejo več časa za svoje družine.
Veterana iraške vojne Chewninga bo nasledila direktorica osebja republikanske manjšine v odboru za oborožene sile predstavniškega doma kongresa Jen Stewart. Pred kongresno službo je delala za takratnega načelnika štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA generala Josepha Dunforda.
Pismo je poskrbelo za precejšnjo zmedo sredi že tako zaostrenih razmer po smrti poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, ki so ga ZDA v petek ubile v letalskem napadu. Iran je zagrozil s hudim maščevanjem.
V Iraku pet tisoč ameriških vojakov
V Iraku je sicer nekaj več kot 5000 ameriških vojakov, ki delujejo v okviru združenih sil, ustanovljenih leta 2014 za boj proti skrajni skupini Islamska država. V silah sodeluje nekaj več kot deset držav, številne druge nudijo nebojno podporo. Sile se v pretežni meri osredotočajo na urjenje in opremljanje iraških sil.
Iraški poslanci so v nedeljo sprejeli nezavezujočo resolucijo, ki po smrti Solejmanija poziva tuje enote, naj zapustijo državo. Tuje sile naj tudi ne bi več smele uporabljati iraškega zračnega prostora.
9