Ponedeljek, 18. 12. 2023, 6.30
11 mesecev, 1 teden
V Beogradu po volitvah opozicija na protestu zahteva nove volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,16
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji je v nedeljo po zadnjih delnih rezultatih volilne komisije SNS zmagala s 46,9 odstotka glasov. Glede na dosedanje izide bo imela več kot 125 poslanskih sedežev, s tem pa absolutno večino v parlamentu.
Dan po predčasnih volitvah v Srbiji nocoj v Beogradu poteka množičen shod opozicije. Ta pred stavbo republiške volilne komisije zahteva ponovno izvedbo beograjskih volitev, ki so bile po njihovem mnenju neregularne. Dva vidna predstavnika opozicijske liste Srbija proti nasilju sta ob tem napovedala gladovno stavko.
Poslanci opozicije so vstopili v poslopje, da bi predstavnikom komisije predali, kar pravijo, da so dokazi o nepravilnostih, navaja srbska tiskovna agencija Beta.
Vidna predstavnika opozicije Miroslav Aleksić in Marinika Tepić sta ob tem napovedala gladovno stavko. Kot sta dejala, bosta pri tem vztrajala do razveljavitve rezultatov volitev v Beogradu.
Protestniki vztrajajo, da ne bodo dovolili izvedbe seje državne volilne komisije, ki je načrtovana za 21. uro.
Med shodom so protestniki tudi obmetavali stavbo z jajci in poskušali prebiti zaščitno ograjo, poročajo srbski mediji.
Na volitve se je odzval tudi bivši predsednik Srbije Boris Tadić.
⚠️⚠️⚠️
— Boris Tadić (@BorisTadic58) December 17, 2023
Ispred Arene sam gde se organizovano dovode glasači iz susednih država, odnosno sprovodi izborna kradja❗️
Pozivam opoziciju na zajedničko podnošenje krivične prijave❗️
Imamo još malo vremena - nijedan opozicioni glas ne sme ostati ispod cenzusa❗️ pic.twitter.com/PACQVGKEPn
V Srbiji so v nedeljo potekale parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v številnih mestih in občinah, med drugim v Beogradu, kjer je volitvah največ glasov - 38,9 odstotka - prejela lista okoli v Srbiji vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). S 34,6-odstotno podporo ji sledi glavna opozicijska lista Srbija proti nasilju, kažejo današnje projekcije agencije Ipsos in nevladnega Cesida.
Srbija proti nasilju je zahtevala razveljavitev volitev v Beogradu. Trdijo, da je lista SNS dobila 21.000 glasov več, potem ko so v nedeljo več kot 40.000 ljudi, ki nimajo prebivališča v Beogradu, organizirano pripeljali v prestolnico, da bi glasovali za SNS.
Liberalna opozicija je računala na zmago v okoli 1,6-milijonski prestolnici po mobilizaciji opozicije na množičnih protestih proti nasilju, ki so jih organizirali več mesecev po smrtonosnih napadih v maju, v katerih je bilo ubitih 19 ljudi. Možnost zmage so napovedovali tudi analitiki.
Vučić: Mnogi so se smejali, ko sem rekel, da bomo imeli absolutno večino
Aleksandar Vučić je že pred objavo delnih rezultatov napovedal, da SNS ne more nič ustaviti pred absolutno večino. Obenem je ponoči razglasil zmago svoje stranke na vseh ravneh.
"Mnogi so se smejali, ko sem jasno in nedvoumno rekel, da bomo imeli absolutno večino. To je edini rezultat, s katerim bi bil zadovoljen. Kdo se bo pridružil komu v koaliciji, vprašajte koga drugega, o tem ne bi govoril," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug izjavil ponoči v volilnem štabu SNS.
Državna volilna komisija je okoli polnoči objavila prve delne rezultate po 35 odstotkih preštetih glasov. Glede na delne rezultate je SNS na parlamentarnih volitvah osvojila 50,42 odstotka glasov. Na drugem mestu je vodilna opozicijska koalicija, zbrana na listi Srbija proti nasilju, z 19,25 odstotka glasov.
Socialistična stranka Srbije (SPS) Ivice Dačića, ki je bila koalicijska partnerka v vsaki vladi od leta 2008, ima skupaj s stranko Enotna Srbija glede na delne rezultate 7,19 odstotka glasov.
Triodstotni parlamentarni prag bosta glede na trenutne rezultate prestopili tudi Nada s 4,45 odstotka glasov in lista Mi – glas ljudstva s 4,01 odstotka glasov.
Nosilec liste Mi – glas ljudstva, ki je eno od večjih presenečenj teh volitev, je kontroverzni zdravnik Branimir Nestorović, ki je med pandemijo covid-19 izjavil, da gre za najbolj smešen virus človeštva.
Volitve v znamenju številnih incidentov
Volitve sicer niso minile brez incidentov. Opazovalna misija organizacije Crta je poročala o vrsti nepravilnosti, od kupovanja glasov do fantomskih volivcev. Za veliko razburjenje je poskrbelo tudi poročanje nekaterih medijev o dovažanju volivcev iz Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine, v Beograd.
Predstavniki liste Srbija proti nasilju so po poročanju srbskih medijev že zahtevali razveljavitev volitev v Beogradu in pozvali državljane k protestom zaradi prevar na volitvah. Kot trdijo, so na volitve v Beograd v korist podpore SNS organizirano pripeljali več kot 40 tisoč ljudi brez zakonitega prebivališča v srbski prestolnici.
Zadnje parlamentarne volitve v Srbiji, tudi takrat predčasne, so bile aprila lani. SNS je dobila 120 od 250 poslanskih sedežev, Dačićevi socialisti pa 32. V beograjski skupščini je SNS tedaj osvojila 48 sedežev od 110.
Po podatkih volilne komisije se je sicer parlamentarnih volitev udeležilo 57,65 odstotka volilnih upravičencev.
Oglasil se je tudi Kremelj
"Pozdravljamo ta dosežek gospoda Vučića," je novinarjem danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da Moskva na podlagi izida upa v "nadaljnjo krepitev prijateljstva" med državama. Srbijo je ob tem označil za bratsko državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Srbija in Rusija imata zgodovinsko tesne vezi in Beograd se ni pridružil sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. Precejšen del prebivalcev Srbije celo podpira rusko vojno in si z Moskvo deli nenaklonjenost do zveze Nato.
Je pa obenem srbska prestolnica postala tudi pribežališče za Ruse, kritične do ruske ofenzive, ki so zapustili Rusijo. Med državama namreč v nasprotju z večjim delom Evrope še vedno obratuje neposredna letalska povezava.
Srbija je sicer obsodila rusko agresijo v okviru resolucije Generalne skupščine Združenih narodov, kar je takrat v držav povzročilo tudi nekaj trenj. Novembra je s čela obveščevalne agencije odstopil Aleksandar Vulin, ki je v času ofenzive obiskal Moskvo, in pri tem kot razlog navajal mednarodni pritisk na Beograd.
