Vrnitev nemške "Madame Non"?

Nemško kanclerko so Francozi ob začetku krize poimenovali "Madame Non" (Gospa ne), ker ni želela odobriti hitre pomoči članicam evroobmočja, ki so se znašle v težavah in zaradi zavračanja hitrih rešitev kot so skupne evroobveznice. V zadnjem letu je Merklova omehčala retoriko in nasprotovanje, a naraščajoče nezadovoljstvo med nemškimi konservativci in izbira novega levosredinskega tekmeca za kanclersko mesto naj bi prinesla ponovno zaostritev stališča Merkove pred parlamentarnimi volitvami naslednje leto. Napoved prejšnji teden, da bo nekdanji finančni minister Peer Steinbrück vodil opozicijske socialdemokrate (SPD) na volitvah, je v Nemčiji zagnala predvolilne mline. Za Evropo to pomeni dodatno opreznost Berlina glede nudenja pomoči Grčiji in Španiji ter glede nadzora nad bankami. "V parlamentu preprosto ni večine za tretji sveženj pomoči Grčiji. Komaj smo se dogovorili o drugem svežnju," pravi parlamentarec Norbert Barthle iz krščanski demokratov (CDU). Kritike tudi v lastnem bloku Vsekakor kaže, da se bodo morali evropski partnerji Nemčije v prihajajočem letu navaditi na več "no", "non", in "nein" Merklove, ki skuša utrditi svojo prednost ter prepričati kritike v svojem konservativnem bloku. Volitve so sicer oddaljene 12 mesecev, a Merklova bo morala biti pazljiva, saj je Steinbrück znan po svoji ostri in ognjeviti retoriki ter poznavanju finančnih vprašanj. Doslej je bila ena njenih največjih prednosti pokorna opozicija, ki je prikimavala večini vladnih evrskih politik. Teh dni je konec, čeprav SPD načeloma podpira pomoč. Precej dela Merklovo čaka s pomirjanjem kritikov v lastnih vrstah. Številni, predvsem člani Bavarske krščansko socialne unije (CSU), so bili nezadovoljni, ko je podprla program predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija o odkupovanju obveznic držav evroobmočja v težavah. Podpora Draghiju je sledila nizu kompromisov, ki so v nemško vladajočo koalicijo zasejali nemir; od tega, da Španija dobi več časa za izpolnitev proračunskih ciljev, do znakov, da bo vlada tolerirala večjo inflacijo doma. Ob tem je na junijskem vrhu EU v Bruslju sprejela, da bodo iz novo nastalega evropskega fonda pomoč težavne banke v evroobmočju prejemale neposredno. Merklova govorila o več Evrope V primerjavi z lanskim letom Merklova večkrat govori o potrebi po "več Evrope", dvomi o njeni predanosti skupni evropski valuti pa so zbledeli. Delikaten politični zemljevid na domači fronti lahko vsaj delno pojasni, zakaj se Berlin umika od junijskega dogovora, tudi od obljube o novem vseevropskem bančnem nadzorniku, ter spodbuja Španijo, naj (še) ne zaprosi za pomoč. Enega največjih izzivov Merklovi in njenemu bloku bo predstavljala Grčija. Nemška vlada se je glede močno zadolžene sredozemske države vrnila na izhodiščno točko – potem, ko so se svetovalci Merklove v prvi polovici letošnjega leta javno spogledovali z možnostjo odhoda Grčije iz evroobmočja, sedaj pravijo, da bi bilo to katastrofa, ki se ji je potrebno na vsak način izogniti. Grški dolg ni nič manjši, t. i. trojka predstavnikov treh mednarodnih posojilodajalcev pa naj bi po pričakovanjih v svojem poročilu poudarila potrebo po novi pomoči Atenam. Zavezniki Merklove v spodnjem domu bundestaga so dali jasno vedeti, da je njihova pripravljenost pomagati Grčiji, dosegla svoj limit. Razkorak med revnimi in bogatimi vse večji Pred Merklovo so še drugi izzivi, ki bodo krčili njen manevrski prostor; ob najverjetnejšemu pravnemu izpodbijanju načrta ECB o kupovanju obveznic, je tu še naraščajoča brezposelnost in možnost recesije v drugi polovici letošnjega leta. Kljub dobrim gospodarskim dosežkom se je v času vladanje Merklove povečal razkorak med revnimi in bogatimi, številni nemški volivci pa niso zadovoljni, ker bankam niso naložili plačila večje cene zaradi svoje vloge v krizi. Ravno tu bi lahko Steinbrück, ki je prejšnji teden predstavil načrt o ostrih ukrepih proti finančni industriji, lahko največ pridobil v primerjavi s svojo nekdanjo šefinjo.