Ponedeljek, 11. 9. 2023, 16.08
1 leto, 2 meseca
Voditelji pobude Brdo-Brioni v Skopju sprejeli skupno deklaracijo, sledi akcijski načrt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da je težav pri približevanju držav Zahodnega Balkana EU veliko in da ni lahke poti. Obenem je izpostavila, da je bil zaključek srečanja "ne manj, ampak več Evrope, tudi več Evrope v tej regiji".
Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so danes na srečanju v Skopju izrazili zadovoljstvo s konstruktivnimi pogovori, ki so se končali s skupno deklaracijo. Največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji in se tudi na tem področju osredotočili na teme, ki združujejo.
Vrh pobude Brdo-Brioni je gostila predsednica Nataša Pirc Musar skupaj s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim.
🇸🇮🇲🇰🇭🇷🇷🇸🇲🇪🇧🇦🇦🇱🇽🇰 Hvala @SPendarovski za organizacijo in @Ured_PRH za sogostiteljstvo 12. srečanja pobude #BrdoBrijoni proces. Hvala vsem predsednikom držav Zahodnega Balkana za udeležbo in konstruktivno razpravo o prihodnosti mladih v regiji, skupnemu naslavljanju podnebnih… pic.twitter.com/WiNMROt6it
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) September 11, 2023
Voditelji o temah, ki združujejo
Pirc Musarjeva je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela z enourno zamudo, izrazila zadovoljstvo s konstruktivno razpravo. Ta je po njenih besedah potekala odprto in v mirnem tonu.
Dobro ozračje na srečanju je izpostavil tudi hrvaški predsednik Milanović. Poudaril je, da so se pogovarjali o "temah, ki združujejo, o tistih, ki še niso rešene, pa ne, ker so izkušnje pokazale, da je to kontraproduktivno in celo škodljivo".
Podobno je menila Pirc Musarjeva in dejala, da je kot predsednica, ki je bila primarno odgovorna za vsebino, želela poudariti "vsebine, ki nas ne ločujejo, ampak vsebine, ki nas združujejo".
Pirc Musarjeva: EU ne sme držati fige v žepu
Pojasnila je, da so bile tema pogovorov tudi podnebne spremembe in problematika mladih, največ pozornosti pa so posvetili približevanju EU. Ob tem je zagotovila, da Slovenija podpira vse države Zahodnega Balkana pri procesu približevanja EU in da je vedno pripravljena pomagati.
"Pomembno je, da smo na Blejskem strateškem forumu dobili bolj oprijemljiv časovni okvir. EU pri tem ne sme držati fige v žepu, na državah regije pa je zdaj, da v ta časovni okvir ustrezno umestijo vse potrebne reforme ter jih tudi izvedejo," je proces komentirala predsednica republike.
Milanović je medtem ocenil, da bi Slovenija in Hrvaška pri evropskih integracijah tega dela Evrope lahko pomagali še bolj, a imata državi na žalost omejena sredstva.
Pirc Musarjeva je poudarila še, da je težav pri približevanju držav Zahodnega Balkana EU veliko in da ni lahke poti. Obenem je izpostavila, da je bil zaključek srečanja "ne manj, ampak več Evrope, tudi več Evrope v tej regiji".
Člani pobude sprejeli skupno deklaracijo, zdaj sledi akcijski načrt
Ob koncu je izrazila veselje, da so člani pobude uskladili besedilo deklaracije, ki so jo usklajevali pred samim srečanjem v Skopju in jo na koncu soglasno sprejeli. V njej so voditelji poudarili ključen pomen pospešitve procesa vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. Izpostavili so tudi potrebo po prilagajanju posledicam podnebnih sprememb ter po pogovorih o ukrepih za zagotavljanje vitalnosti družb z ohranjanjem mladih v regiji.
Pojasnila je, da bo deklaraciji sledil tudi akcijski načrt. "V minulih letih so bile sprejete neke deklaracije, zaveze, letos pa smo se odločili, da naj deklaraciji sledi akcijski načrt," je izjavila. Del akcijskega načrta bosta po njenih besedah tudi vstop Zahodnega Balkana v območje brezplačnega mobilnega gostovanja in pridružitev držav Zahodnega Balkana mehanizmu EU za civilno zaščito.
Pirc Musarjeva je napovedala tudi nadaljevanje procesa Brdo-Brioni in sporočila, da sta se za organizacijo srečanja prijavili dve državi. O tem, katera ga bo gostila, se bodo odločili naslednji mesec.
Predsednica republike se bo danes ob robu vrha na dvostranskem srečanju sestala še s kosovsko predsednico in vsemi tremi člani predsedstva BiH.
Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Severne Makedonije udeležili še predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, predsednik Črne gore Jakov Milatović, kosovska predsednica Vjosa Osmani in srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor takrat še kot premier sprožil Borut Pahor, so od leta 2013 potekala vsako leto. Približno polovico srečanj, tudi lansko, je gostila Slovenija.
Namen procesa Brdo-Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji je Kosovo edino, ki še nima statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli lani poleti.
