Ves svet spremlja, kaj se danes dogaja v njeni državi

Stranka za svobodo (PVV) evroskeptičnega in protiislamskega kandidata Geerta Wildersa je po zadnjih anketah v vodstvu izenačena z Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja.

Današnje volitve zaznamuje predvsem visoka volilna udeležba, ki bi lahko na koncu presegla celo 85 odstotkov. Zaradi navala volivcev je na nekaterih voliščih celo zmanjkalo glasovnic.

Netherlands: Turnout today to surpass 80%, maybe even 85% (2012: 74.6%). Media reports some station have run out of ballots. #DutchElection pic.twitter.com/oBoJ1o056S

— Europe Elects (@EuropeElects) March 15, 2017

Preberite še:
Se slovenski milijonar boji tega človeka?
Nizozemska mojstrica borilnih veščin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen
Gašper iz Nizozemske, kjer je strpnost bolj ali manj le navidezna
Bo njegova zmaga napoved konca Evropske unije?

Dutch far-right leader Geert Wilders arrives to vote in #DutchElection pic.twitter.com/NTAhzW9chN

— Sky News (@SkyNews) March 15, 2017

"Čudaški in egocentrični Wilders"

"Volitve potekajo v srcu Evropske unije, v državi, ki je ena najbolj trdnih članic. Zanimivo bo videti, ali se bo nadaljeval populistični val nasprotovanja Evropski uniji, ki se je začel z brexitom in nadaljeval z Donaldom Trumpom v ZDA. Če bi se to zgodilo, bi lahko ta val postal vedno težje ustavljiv," poudarja strokovnjak za svetovne študije Bogomil Ferfila.  

"Wilders je tudi na zunaj podoben Trumpu. Tudi on si barva lase, je pa še neprimerno bolj zagledan vase kot Trump. Stil njegove kampanje je mnogo bolj odbijajoč. Če bi ta stil nekoliko spremenil, bi lahko dobil še veliko več glasov. Tudi če danes zmaga, čeprav zadnje ankete kažejo na upad njegove priljubljenosti, zaradi svoje čudaškosti in egocentričnosti nima nobenih možnosti za sestavo vlade," pojasnjuje.

Netherlands: 13 million voters are heading to the polls today. 28 parties, up to 15 might join parliament. #TK2017 #TK17 #DutchElections

— Europe Elects (@EuropeElects) March 15, 2017

Stranka za svobodo (PVV), ki jo vodi 53-letni Geert Wilders, bo po mnenju analitikov kljub morebitni zmagi težko sestavila novo nizozemsko vlado. Foto: Reuters

Vzhodna Evropa prerevna za priseljence

Največja nevarnost nizozemskih volitev je po besedah Ferfile nadaljevanje vala populizma in posledično postopen razpad Evropske unije, zlasti če aprila v Franciji zmaga Marie Le Pen. V Nemčiji desna Alternativa za Nemčijo, kot pravi Ferfila, ne more zmagati. Ob tem poudarja, da vsi kritiziramo vzpon desničarskih strank, premalo pa se sprašujemo o tem, zakaj se je to zgodilo. Sam meni, da je razlog v napačni migracijski politiki levičarskih vlad, med drugim tudi nizozemske. 

"Nizozemci v velikih mestih se sprašujejo, ali so sploh še v večini. Ljudje so se zbali za svojo nacionalno identiteto. Rekel bi, da malo pozno. V Vzhodni Evropi nismo imeli takih politik, bili smo manj odprti. Bili smo tudi materialno manj sposobni. To je nekakšna prednost naše relativne revščine," je sklenil.

"Levičarske vlade so verjetno vodile napačno migracijsko politiko, kar se je zgodilo tudi na Nizozemskem," meni Bogomil Ferfila, profesor svetovnih študij. Foto: Klemen Korenjak

Dva razloga za vzpon populizma

"Bolj kot Wildersov politični vpliv, s katerim se bodo morale po volitvah spoprijeti 'naprednejše' stranke, je pomemben sam pojav Wildersa. V Evropi, celo v liberalni Nizozemski, so podcenjevali vprašanje migracij oziroma so ga nekatere 'naprednejše' stranke očitno nameravale izkoristiti kot vodo na svoj mlin. To velja za 'naprednejše' stranke po vsej Evropi, tudi v Sloveniji," opozarja nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in dodaja:

"Ker bo imel Wilders v primeru zmage velike težave pri sestavi koalicije, posledično ne bo vladal, zato se izstop Nizozemske iz Evropske unije ne bo zgodil. Sploh pa ima brexit zdravilne učinke. Zaradi njega utegne razpasti Združeno kraljestvo. Ne vem, ali bo še kdo poskusil kaj takšnega, kot so poskusili Angleži. To pa ne pomeni, da lahko EU lagodno nadaljuje svojo staro, birokratsko in neodločno politiko."

Rupel meni, da ima populizem dva vzroka. To sta:

- brezbrižnost in napačne ocene glede migrantov ter

- EU, ki ne razvija in ne proizvaja zanesljive evropske identitete.

"Toda Slovenija nima pravice kritizirati, ker pri nas glede državne identitete vlada popoln kaos, ki ga stopnjuje korupcija. Pri nas se bodo dogajali protesti in 'Škofije', ker je aktualna oblast slepa za temeljne slovenske vrednote," je še poudaril.

"Po berlinskem zidu je padel socializem, torej socialisti iščejo zaveznike zunaj tradicionalne politike in celo zunaj svoje države," poudarja nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Foto: Ana Kovač

"Nizozemski politični prostor je fragmentiran, v kampanji sodeluje 28 strank. Strankama premierja Rutteja in Wildersa kaže najbolje. Večina strank je izključila možnost povezave z Wildersom, torej bo ostal v opoziciji. Vlada bo koalicijska in ne bo je preprosto voditi. S svojo močno, provokativno in premišljeno retoriko proti EU, uveljavljenimi političnimi elitami in institucijami bo imel na razdrobljen politični prostor velik vpliv kot že zadnjih trinajst let, saj so postopoma nekatere od njegovih idej našle pot v programe uveljavljenih strank," zatrjuje nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji Igor Senčar 

Kako premagati populiste?

Prepričan je, da ekonomska, varnostna in geopolitična realnost govorijo v prid enotnejše, učinkovitejše skupne evropske povezave. Naraščajoče nelagodje in evroskepticizem po njegovih besedah vzbujata nevarne iluzije bega v nacionalno samozadostnost, vendar misli, da ta razpetost ne bo povzročila nadaljnjih izstopov, moč realnih interesov in zavest velikih koristi povezave bosta prevladali. 

"Wildersova zmaga bi za njegove zaveznike v Nemčiji in Franciji delovala zelo motivacijsko kot simbolična zmaga. Gibanja proti esteblišmentu povezuje nekakšna medsebojna solidarnost. V zmagi stranke premierja Rutteja bi lahko politiki tradicionalnih političnih strank po vsej Evropi, ki čutijo pritisk populistov in se borijo za to, da bi preprečili odliv svojih volivcev, videli učinkovito taktiko, kako preprečiti zmago populistov: s premikom v bolj populistično smer," je dodal.

"Letos je pomembno volilno leto v Evropi. Nizozemski bo sledila Francija, nato jeseni Nemčija, morda še letos tudi Italija, zato so politični voditelji največjih evropskih držav izrazito kratkoročno in nacionalno usmerjeni, spoprijemajo se s precejšnjo izgubo svojega političnega kapitala," poudarja Igor Senčar. Foto: Matej Leskovšek

13. najbogatejša država na svetu

Nizozemska je 11. najbogatejša država v Evropi in 13. najbogatejša država na svetu. Po podatkih Svetovne banke je leta 2015 njen BDP na prebivalca znašal 41.642 evrov. Ima močno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Velik del izvoza predstavljajo kmetijski pridelki ter prehranski in kemični izdelki.

Država mlinov na veter bogati tudi zahvaljujoč ugodni zakonodaji, zaradi katere je postala vabljiv davčni raj za multinacionalke in tuje podjetnike. Samo v Amsterdamu in njegovi okolici je bilo leta 2014 12 tisoč "posebnih finančnih ustanov", to je podjetij, ki imajo le poštni nabiralnik.