Nedelja, 24. 2. 2019, 10.33
5 let, 2 meseca
Venezuelska kriza: se bodo vmešale tudi ZDA?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,60
29
Samooklicani začasni predsednik Venezuele Juan Guaido je po spopadih med protestniki in varnostnimi silami venezuelskega predsednika Nicolasa Madure pozval mednarodno skupnost, naj premisli o vseh ukrepih za osvoboditev Venezuele. Medtem so tudi v Washingtonu obljubili, da bodo ukrepali. Medtem je iz Brazilije prišla tudi novica, da sta v tej državi dva venezuelska vojaka zaprosila za azil.
V včerajšnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami na meji z Brazilijo sta umrli najmanj dve osebi, ena od njiju je bil 14-letnik. Več kot 300 jih je bilo ranjenih na različnih mejnih prehodih z Brazilijo in Kolumbijo.
Možnost napada ZDA?
Juan Guaido se bo jutri v Bogoti udeležil srečanja skupine iz Lime, ki se ukvarja z reševanjem venezuelske krize. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj bo pripravljena na vse možnosti glede Madura.
Srečanja se bo udeležil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je napovedal srečanje z Guaidojem. Medtem pa je zunanji minister Mike Pompeo obsodil sobotno nasilje, v katerem sta življenje izgubili najmanj dve osebi, ter obljubil, da bodo ZDA ukrepale. Glede na navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Washingtonu ne izključujejo oboroženega posredovanja.
Pompeo je v svoji objavi na Twitterju Madura označil za "bolnega tirana", ki ne pusti, da bi hrana prišla do lačnih, fotografije gorečih tovornjakov s pomočjo pa so po njegovem mnenju "odvratne".
Pompeo je za ameriško televizijo CNN izrazil prepričanje, da se Madurov čas izteka. "Napovedovanje je težko. Izbrati točne dneve je težko. Verjamem pa, da bo venezuelsko ljudstvo poskrbelo, da bodo Maduru šteti dnevi," je dejal.
Ob tem je za večino nasilja na venezuelskih mejnih prehodih Pompeo okrivil oborožene skupine Madurovih privržencev, ki so znani pod imenom Colectivos. "Upamo, da bo vojska znova prevzela vlogo zaščite državljanov pred temi tragedijami. Če se bo to zgodilo, mislim, da se bodo zgodile dobre stvari," je rekel.
We denounce Maduro’s refusal to let humanitarian assistance reach #Venezuela. What kind of a sick tyrant stops food from getting to hungry people? The images of burning trucks filled with aid are sickening. pic.twitter.com/bJ1Qsxkgx8
— Secretary Pompeo (@SecPompeo) February 24, 2019
Spor okrog humanitarne pomoči
Humanitarna pomoč, pretežno iz ZDA, je postala osrednja točka spora med Madurom in Guaidojem. Medtem ko vodja opozicije zagovarja, da Venezuelci zaradi vedno hujše krize nujno potrebujejo pomoč, jo venezuelski predsednik zavrača, saj da je to le pretveza za ameriško posredovanje. Maduro je zato zaprl mejne prehode.
Venezuela je pod Madurom padla v hudo krizo in državo je od leta 2015 zapustilo skoraj tri milijone ljudi.
Juan Guaido, ki se je pred mesecem dni razglasil za začasnega predsednika države, je včeraj v kolumbijskem obmejnem mestu Cucuta, kjer se je zbrala humanitarna pomoč, formalno sprožil operacijo distribucije pomoči čez mejo, vendar so Madurove sile to blokirale.
Po izbruhu nasilja je Kolumbija ukazala vrnitev tovornjakov s pomočjo v notranjost države. Nekaj pomoči so sicer poskušali v državo dostaviti tudi iz Portorika, vendar je venezuelska vojska ladjo poslala nazaj domov. Mednarodna pomoč se medtem kopiči tudi na karibskem otoku Curacao.
Nekaj vojakov dezertiralo
Med spopadi je nekaj venezuelskih vojakov izkoristilo priložnost in se pridružilo protestnikom oziroma odšlo čez mejo v Kolumbijo. Kolumbijska vlada poroča, da so jih do sobote zvečer sprejeli okrog 60. Guaido je vsem pripadnikom varnostnih sil, ki bodo zamenjali strani, obljubil amnestijo.
Venezuela je pod Madurom padla v hudo krizo in državo je od leta 2015 zapustilo skoraj tri milijone ljudi. Zaradi pomanjkanja in lakote se beg nadaljuje in iz Venezuele vsak dan odide najmanj 5000 ljudi.
29