Nedelja, 24. 2. 2019, 7.20
5 let, 2 meseca
Socializem na preizkusu: Kubanci glasujejo o novi ustavi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,02
3
Kubanci bodo danes na referendumu glasovali o novi ustavi in jo predvidoma tudi potrdili. Nova ustava med drugim priznava zasebno lastnino, ponovno vzpostavlja položaj premierja, omogoča dva zaporedna petletna mandata predsednika, prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola ter potrjuje načelo nedolžnosti do dokaza krivde.
Zahodni kritiki, predvsem tisti iz ZDA, kjer politiko Washingtona do Havane oblikujejo kubanski begunci pred komunizmom, trdijo, da gre za lažni referendum. Drugi pa opozarjajo, da morda le gre za eno od največjih sprememb politike v komunistični državi od njenega nastanka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nova ustava bo nadomestila tisto iz leta 1976. Glavna razlika je, da v novi ne bo več omembe komunistične družbe, čeprav potrjuje socialistično naravo političnega sistema ter vodilno vlogo komunistične stranke. Priznava tudi pravico do zasebne lastnine, vlogo tržnega gospodarstva ter pomen tujih investicij.
Premalo ambiciozna za opozicijo
A nasprotniki režima trdijo, da spremembe ne gredo dovolj daleč, ker se ohranjata vodilna vloga komunistične partije in centralno gospodarsko planiranje. Za opozicijo hoja po poti Kitajske, ki je pod komunizmom postala druga največja ekonomska sila na svetu, ni dovolj hitra in želijo revolucijo, ki bo pokopala nekdanje revolucionarje in vrnila zaplenjeno premoženje.
Opozicija je sicer razdeljena. Nekateri pozivajo k udeležbi in glasovanju proti, drugi pozivajo k bojkotu.
Zmaga znana vnaprej
Ker je Kuba še vedno komunistična, dvomov o izidu referenduma kljub opoziciji ni. Predsednik Miguel Diaz-Canel je to potrdil z nedavnim tvitom, v katerem je napisal, da bodo Kubanci imeli čez 15 dni potrjeno ustavo za dobro vseh in Kuba bo postala boljša in bolj sodobna država.
Po kritikah, ki so se vsule nanj v tujini, je v petek tvitnil brez napovedi izida, da je nova ustava plod najbolj kolektivnega miselnega procesa, izid tega ljudskega znanja pa je besedilo, o katerem bo danes na referendumu odločilo 24 milijonov Kubancev. Proces posvetovanj zanjo naj bi vključeval kar devet milijonov ljudi, ki so obdelali 780 tisoč predlogov.
Že razprave o referendumu so pokazale obstoj demokracije in oblikovale zanimivo nenačelno koalicijo ortodoksnih komunistov in krščanskih Cerkva proti ustavni enakopravnosti homoseksualcev. Režim je potem celo popustil Cerkvam glede zavrnitve priznanja homoseksualnih porok.
Ker je Kuba še vedno komunistična, dvomov o izidu referenduma kljub opoziciji ni. Predsednik Miguel Diaz-Canel (desno, levo je njegov predhodnik, danes pa sekretar Raul Castro) je to potrdil z nedavnim tvitom, v katerem je napisal, da bodo Kubanci imeli čez 15 dni potrjeno ustavo za dobro vseh.
Nasilje nad disidenti
Intenzivna državna propaganda v podporo referendumu pa utrjuje opozicijo disidentov, ki se širi po družbenih medijih, ker se po drugih (državnih) ne more.
Havana želi z veliko udeležbo in veliko zmago predlogov referendumskih vprašanj svetu pokazati, da gre v pravo smer, disidenti so proti in izvajajo podtalno kampanjo, agenti državne varnosti jih iščejo in zapirajo ter pretepajo, da ne pokvarijo vzdušja. Nekateri so, po navedbah kubanske emigracije v Miamiju, začeli gladovno stavko.
ZDA o novih sankcijah
Kubanska vlada podpira venezuelski socialistični režim Nicolasa Madura, ki ga ZDA več ne priznavajo in za republikanske politike v ZDA je enačba enostavna. Referendumu nasprotujejo, senator Marco Rubio s Floride pa govori o novih sankcijah proti Kubi zaradi zatiranja nasprotnikov referenduma.
Kubanski referendum je pripravila komisija, ki jo je imenoval nekdanji predsednik Raul Castro, ki je še vedno prvi sekretar komunistične partije. Njene predloge je potrdila narodna skupščina. Dejstvo je, da ustavne spremembe ne bodo čez noč odpravile komunizma in uvedle demokracije, vendar pa vsaj na papirju pomenijo korak v smer, ki jo bo težko obrniti nazaj.
3