Sreda, 3. 7. 2024, 18.48
4 mesece, 3 tedne
Velika Britanija pred velikim preobratom na levo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,11
Po javnomnenjskih anketah bo Velika Britanija po 14 letih znova dobila laburističnega premierja, Keira Starmerja.
Britanci bodo v četrtek izvolili nov sklic parlamenta. Če na francoskih parlamentarnih volitvah Nacionalni zbor upa na absolutno večino, pa javnomnenjske ankete na Otoku napovedujejo prepričljiv zasuk na levo. Če se bo to res uresničilo, bo to konec 14-letne nepretrgane vladavine konservativcev, novi premier pa bo laburist Keir Starmer.
"Brexit je uničil konservativno stranko." Tako je prepričan znani britanski novinar Andrew Neil. Konservativna stranka je bila že desetletja razdeljena na nasprotnike in zagovornike članstva v EU. Med zagovorniki britanskega obstanka v povezavi je bil na primer desnosredinski David Cameron, ki je postal premier po zmagi na volitvah leta 2010.
Usodni referendum
Pred volitvami leta 2015 je Cameron, da bi pomiril evroskeptični del stranke, napovedal referendum o tem, ali naj Velika Britanija ostane v EU ali izstopi iz nje. Cameron je pričakoval, da bodo zagovorniki obstanka zmagali, a so britanski volivci junija 2016 na referendumu izglasovali izstop.
Med letoma 2010 in 2016 je britansko vlado vodil David Cameron. Po izgubljenem referendumu je julija 2016 odstopil. Novembra lani se je vrnil v britansko vlado, tokrat kot zunanji minister.
Cameron je po porazu julija 2016 odstopil, nova premierka in voditeljica stranke je postala Theresa May. Z njo na čelu so konservativci leta 2017 spet zmagali na volitvah, a niso dobili absolutne večine sedežev, zaradi česar so za vodenje manjšinske vlade potrebovali podporo ulstrskih unionistov.
Evroskeptiki zahtevajo t. i. trdi brexit: odhod Mayeve in prihod Johnsona
A Mayeva, ki je na referendumu leta 2016 glasovala proti odhodu iz EU, ni imela podpore evroskeptičnega krila stranke, ki je zahtevala t. i. trdi brexit (hard brexit). Njen osnutek sporazuma izstopa iz EU tako ni dobil podpore konservativnih poslancev. Potem ko se stranka ni dobro odrezala na evropskih volitvah maja 2019 (na njih je zmagala evroskeptična brexit stranka pod vodstvom Nigela Faragea, ki je zahtevala t. i. trdi brexit brez sporazuma z EU), je dokončno izgubila zaupanje kolegov v stranki.
Boris Johnson je bil dolga leta velik nasprotnik britanskega članstva v EU. Pred referendumom o članstvu Velike Britanije v EU je bil eden glavnih obrazov zagovornikov izstopa. Leta 2019 je postal britanski premier, a je zaradi afer izgubil podporo med strankarskimi in zlasti vladnimi kolegi, zaradi česar je septembra 2022 odstopil. Številni njegov slog ocenjujejo kot populističen. Nekateri ga imajo celo za nekakšnega političnega klovna, a dejstvo je, da mu je uspelo nabirati glasove tudi med delavskimi sloji, ki tradicionalno podpirajo laburiste.
Novi premier in vodja stranke je postal populist Boris Johnson, glavni obraz evroskeptičnega krila stranke in pred referendumom tudi eden od vodij kampanje za izstop iz EU. Johnson, ki je znal nagovarjati tudi evroskeptične laburistične volivce, je na volitvah 2019 prepričljivo premagal laburiste. 1. februarja 2020 je Velika Britanija uradno izstopila iz EU. Toda takrat je prišla pandemija. Johnson se je najprej hotel izogniti t. i. lockdownu, nato pa spremenil mnenje in uvedel stroge zajezitvene ukrepe. Te ukrepe je kasneje s svojimi zabavami sam kršil.
Spodletela pustolovščina Liz Truss
Ta afera je bila eden od razlogov, da je Johnson izgubil podporo konservativcev, zaradi česar je septembra 2022 odstopil. Na čelo stranke in vlade je stopila Liz Truss, ki pa je že dober mesec pozneje odstopila in se vpisala v britansko zgodovino z najkrajšim premierskim mandatom (potopila jo je njena nespametna napoved znižanja davkov, kar je državo privedlo v finančno negotovost).
Liz Truss se je v zgodovino vpisala z najkrajšim premierskim stažem v zgodovini Velike Britanije.
Na čelo stranke in vlade je oktobra 2022 stopil Rishi Sunak, prvi britanski premier indijskega rodu. Zdaj naj bi Sunaka na četrtkovih volitvah čakal zelo hud poraz.
Razlogi za morebitni potop konservativcev
Razlogov za morebitni potop konservativcev je več. Od tega, da stranka zaradi hitrega menjavanja voditeljev vzbuja občutek neresnosti, do tega, da je stranka že 14 let na oblasti, zaradi česar si volivci želijo spremembe. Ker je leta 2020 bolj strogo levega Jeremyja Corbyna na čelu stranke zamenjal odvetnik Keir Starmer, bodo letos laburiste obkrožili tudi tisti, ki jih na nekaj zadnjih volitvah niso.
Rishi Sunak je pred referendumom podpiral izstop Velike Britanije iz EU in je bil Johnsonov zaveznik. Pozneje mu je obrnil hrbet. Je prvi britanski premier indijskega rodu.
Mlinski kamen za konservativce je tudi brexit. Ta ni izpolnil (pre)visokih pričakovanj številnih britanskih volivcev, razdrl pa je konservativno stranko. Poleg tega konservativcem jemlje glasove Reformna stranka Nigela Faragea. Ankete jo uvrščajo na tretje mesto, tik pod konservativci.
Farageev sovražni prevzem konservativne stranke?
Nekateri tudi napovedujejo, da bo po morebitnem hudem porazu konservativcev Farage izvedel t. i. sovražni prevzem. Evroskeptični del konservativne stranke bi v tem primeru združil moč z Farageom.
Nigel Farage je glavni obraz britanskih evroskeptikov. Pred referendumom o brexitu je bil član in nekaj časa tudi vodja Stranke za neodvisnost Velike Britanije. Na njeni listi je tudi postal evroposlanec. Po referendumu je zapustil stranko. Leta 2018 je ustanovil Stranko za brexit, ki se je zavzemala za t. i. trdi brexit, torej za izstop iz EU brez sporazuma o izstopu. Maja 2019 je stranka zmagala na evropskih volitvah v Veliki Britaniji. Stranka se je pozneje preimenovala v Reformno stranko. Tej ankete letos napovedujejo tretje mesto.
Po projekcijah bodo laburisti imeli med 331 in 510 sedežev, konservativci pa med 22 in 157 sedežev (gre za spodnjo in zgornjo mejo projekcije). Če se bo uresničila zgornja napoved za laburiste in spodnja napoved za konservativce, bo to pomenilo, da bodo imeli laburisti ogromno večino.
